Javna površina

Javna površina

je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot na primer ulica, trg, park, nabrežje.

Sopomenka javni površini je pojem odprt javni prostorPrimeri zaprtega javnega prostora, torej javnega prostora v stavbah, za katerega ne uporabljamo izraza javna površina, so železniške postaje, javne knjižnice ipd. Angleški prevod za odprt javni prostor je »open public space«.

komentarji (4)

  1. sašo, 18/07/2013 10:10

    Zanima me ali je morje tudi javna površina. Naprimer morje ob pešpoti, ki ni urejono kot plaža ali kopališče. Hvala za odgovor.

  2. IPoP, 18/07/2013 10:46

    Običajno razumevanje pojmov javna površina in javni prostor se praviloma ne nanaša na morje in druge vodne površine, čeprav so vode in vodne površine javno dobro. Je pa res, da se v zadnjih desetletjih zaradi vedno večjega prilaščanja morja s strani držav, ter zaradi vedno večjega izkoriščanja morja in zemeljske skorje pod njim, z morjem vedno bolj ukvarja tudi prostorsko načrtovanje. Pri čemer pa gre pri usklajevanju interesov in rab morja za še bolj kompleksne probleme kot pri prostorskem načrtovanju kopnega, saj morje obsega morsko površino, vodni volumen med površino in dnom ter tudi morsko dno.

  3. Borut, 07/01/2016 14:20

    Pozdravljeni Se šteje javna površina pod obligatorno obliko javnega dobrega, torej javno dobro, ki nima polne prometne sposobnosti (omejena ali celo izključena) in je posledično lastnik lahko zgolj oseba javnega prava (npr. lokalna skupnost, država) ali je lahko lastnik tudi fizična oseba? Konkretno na primeru travnika ob cesti, ki je po veljavnem prostorskem planu mol sedaj vrisan v cono javne površine, konkretneje cestne površine. Parcela je bila odkupljena, a občina v zemljiški knjigi podatkov ni spremenila. Bi v takšnem primeru dedič na parceli lahko pridobil L.P. ob dedovanju na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo oz. eventuelno s priposestvovanjem? Ali veljajo za takšne odkupe s strani oseb javnega prava drugačna pravila in vpis v ZK ni potreben za veljavnost prenosa LP. Če razumete, prejšnji lastnik (fizična oseba) je v ZK po več letih še vedno vpisana kot lastnik, parcela ima sedaj status javne površine. Gre za “slepo ulico” ali obstaja možnost lastništva dedičev fizične osebe na tej parceli? Drugi člen ZJC oz. ZCes npr. določa javne ceste kot javno dobro in so izven pravnega prometa. Ne najdem določb glede javnih površin, ki bi konkretno določale njihov stvarnopravni položaj in ne zgolj javnopravni položaj. Le splošno o javnem dobrem, ki ni nujno vezano na lastninsko pravico in po drugi strani javne ceste, ki pa spet niso isto kot javne površine in cestne površine. Terminologija pa taka..

  4. Borut, 07/01/2016 14:55

    Oziroma natančneje, po podatkih z javnega dostopa Prostorskega portala RS je kot dejanska raba parcele nvedeno “površine cest”.
    Gre ob vseh teh izrazih za splošno pravno terminologijo iz zakonov ali veljajo pojmi v vsaki občini drugače. Prav tako, kje najti točne podatke o stvarnopravnih vidikih podkategorij javnega dobrega?
    Je torej “površine cest” enako “javne ceste”, “javne površine”, “prometne površine”?

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt