Javna površina

Javna površina

je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot na primer ulica, trg, park, nabrežje.

Sopomenka javni površini je pojem odprt javni prostorPrimeri zaprtega javnega prostora, torej javnega prostora v stavbah, za katerega ne uporabljamo izraza javna površina, so železniške postaje, javne knjižnice ipd. Angleški prevod za odprt javni prostor je »open public space«.

komentarji (4)

  1. sašo, 18/07/2013 10:10

    Zanima me ali je morje tudi javna površina. Naprimer morje ob pešpoti, ki ni urejono kot plaža ali kopališče. Hvala za odgovor.

  2. IPoP, 18/07/2013 10:46

    Običajno razumevanje pojmov javna površina in javni prostor se praviloma ne nanaša na morje in druge vodne površine, čeprav so vode in vodne površine javno dobro. Je pa res, da se v zadnjih desetletjih zaradi vedno večjega prilaščanja morja s strani držav, ter zaradi vedno večjega izkoriščanja morja in zemeljske skorje pod njim, z morjem vedno bolj ukvarja tudi prostorsko načrtovanje. Pri čemer pa gre pri usklajevanju interesov in rab morja za še bolj kompleksne probleme kot pri prostorskem načrtovanju kopnega, saj morje obsega morsko površino, vodni volumen med površino in dnom ter tudi morsko dno.

  3. Borut, 07/01/2016 14:20

    Pozdravljeni Se šteje javna površina pod obligatorno obliko javnega dobrega, torej javno dobro, ki nima polne prometne sposobnosti (omejena ali celo izključena) in je posledično lastnik lahko zgolj oseba javnega prava (npr. lokalna skupnost, država) ali je lahko lastnik tudi fizična oseba? Konkretno na primeru travnika ob cesti, ki je po veljavnem prostorskem planu mol sedaj vrisan v cono javne površine, konkretneje cestne površine. Parcela je bila odkupljena, a občina v zemljiški knjigi podatkov ni spremenila. Bi v takšnem primeru dedič na parceli lahko pridobil L.P. ob dedovanju na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo oz. eventuelno s priposestvovanjem? Ali veljajo za takšne odkupe s strani oseb javnega prava drugačna pravila in vpis v ZK ni potreben za veljavnost prenosa LP. Če razumete, prejšnji lastnik (fizična oseba) je v ZK po več letih še vedno vpisana kot lastnik, parcela ima sedaj status javne površine. Gre za “slepo ulico” ali obstaja možnost lastništva dedičev fizične osebe na tej parceli? Drugi člen ZJC oz. ZCes npr. določa javne ceste kot javno dobro in so izven pravnega prometa. Ne najdem določb glede javnih površin, ki bi konkretno določale njihov stvarnopravni položaj in ne zgolj javnopravni položaj. Le splošno o javnem dobrem, ki ni nujno vezano na lastninsko pravico in po drugi strani javne ceste, ki pa spet niso isto kot javne površine in cestne površine. Terminologija pa taka..

  4. Borut, 07/01/2016 14:55

    Oziroma natančneje, po podatkih z javnega dostopa Prostorskega portala RS je kot dejanska raba parcele nvedeno “površine cest”.
    Gre ob vseh teh izrazih za splošno pravno terminologijo iz zakonov ali veljajo pojmi v vsaki občini drugače. Prav tako, kje najti točne podatke o stvarnopravnih vidikih podkategorij javnega dobrega?
    Je torej “površine cest” enako “javne ceste”, “javne površine”, “prometne površine”?

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt