Pravni zaznamki

Pravna obvestila

Razen kjer je izrecno opredeljeno drugače, je vsebina spletnih strani Inštituta za politike prostora (IPoP) avtorsko delo sodelavcev IPoP in je na voljo za nadaljnjo uporabo pod pogoji licence Copyleft.

Nadaljnja uporaba vsebin spletne strani IPoP mora prispevati k odprtosti in dinamičnosti razprave o prostorskih vprašanjih. Vsebine so na voljo za nadaljnjo uporabo in predelavo pod naslednjimi pogoji:

1. Pri nadaljnji uporabi vsebin je treba navajati, da je vir Inštitut za politike prostora, ter da je izvorna vsebina last Inštituta za politike prostora.
2. O vsaki uporabi vsebin spletnih strani je treba poslati obvestilo na kontaktni naslov ipop(at)ipop.si.

Uporaba znaka in drugih grafičnih simbolov IPoP ni dovoljena brez predhodnega privoljenja IPoP. Uporaba znaka in drugih grafičnih simbolov Mreže za prostor je na voljo le članom mreže, skladno z dogovorjenimi pravili.

IPoP ni odgovoren za občasno nedelovanje strani, morebitno netočnost informacij in tudi ne za morebitno škodo nastalo zaradi uporabe netočnih ali nepopolnih informacij. Niti IPoP niti katerakoli druga pravna ali fizična oseba, ki je sodelovala pri nastanku in izdelavi teh spletnih strani, zato ne odgovarja za nobeno škodo, ki bi izhajala iz dostopa do, uporabe ali nemožnosti uporabe informacij na teh spletnih straneh ali za kakršne koli napake ali pomanjkljivosti v njihovi vsebini.

IPoP si pridržuje tudi pravico do sprememb vsebine strani kot tudi do vsebine komentarjev.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt