Cilji
Inštitut za politike prostora (IPoP) je neodvisen raziskovalni zavod in nevladna organizacija na področju prostora. Ustanovljen je bil z namenom povezovanja znanja in izkušenj različnih ved in praks, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom. Delujemo odprto, v navezavi na različne posameznike in organizacije, ter vključujemo tudi lokalne pobude. Razvijamo mrežo komplementarnih organizacij na področju prostora in ustvarjamo pogoje za skupno razumevanje problemov, ciljev in rešitev, ki vodijo v učinkovito urejanje prostora. Osredotočamo se na procese, ki gradijo prostor in odnose v njem ‘od spodaj’, s strani posameznika, ter poudarjamo pomen dolgoročnega razmišljanja. Razvijamo participativne procese odločanja ter trajnostno urejanje prostora.
Ustanovitev
Inštitut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Blaž Križnik, Marko Peterlin, Peter Šenk in Tadej Žaucer. Inštitut deluje kot neprofitna organizacija.
Od februarja 2008 je inštitut vpisan v evidenci raziskovalnih organizacij s svojo raziskovalno skupino, ki je ob koncu leta 2010 štela 5 članov.
Organiziranost
ZAPOSLENI
Ana Kosi
Po diplomi na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Z Urbanističnim inštitutom v Ljubljani je sodelovala na področju strateškega načrtovanja prometa. Na inštitutu se ukvarja s študijami kohezijske in regionalne politike EU.
Dr. Blaž Križnik
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je gostujoči profesor na oddelkih za urbano sociologijo in arhitekturo Univerze v Seulu. Na inštitutu raziskuje globaliziranje mest in družbena gibanja.
Bibliografija.
Marko Peterlin
Arhitekt in urbanist, po nekajletni praksi je študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strateškim prostorskim načrtovanjem predvsem v povezavi s prometnim načrtovanjem, kot raziskovalec je sodeloval s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu. Prispeval je k več raziskavam, vrsti projektov v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja ter k študijam za Evropsko komisijo, sodeluje v evropskem programu URBACT, namenjenem mestom. Skozi delo na IPoP med drugim spodbuja sodelovanje javnosti in mreženje neodvisnih akterjev na področju urejanju prostora ter promovira trajnostno mobilnost. V okviru skupine Maja Farol sodeluje pri iskanju ustreznih prostorskih odgovorov na realne družbene izzive in razvoju novih modelov delovanja.
Bibliografija.
Mag. Maja Simoneti
Krajinska arhitekta in urbanistka s posluhom za kakovost zelenih in javnih površin, za prostočasne rabe prostora in za potrebe otrok, je od diplome zaposlena v podjetju LUZ d.d. Magistrirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo vključevanja javnosti v urejanje mestnih zelenih površin. Je članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajisnkih arhitektov Slovenije in sodelavka spletnega portala Trajekt. Raziskovalno se trenutno osredotoča na urejanje zelenih površin, s participacijo in partnerstvi v urejanja prostora ter s promocijo urejanja prostora in prostorsko pismenostjo.
Bibliografija.
Tatjana Marn
Geografinja s širokim poljem zanimanj, ki trenutno končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Sodeluje tudi s podjetjem V prostoru. Na inštitutu se ukvarja predvsem s projekti povezanimi s trajnostno mobilnostjo in kreativnimi industrijami.
Tadej Žaucer
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je več let delal kot projektant. Pred diplomo se je izpopolnjeval na Accademia di architettura, Mendrisio, Švica. Končuje študij na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja. Sodeloval je v več aplikativnih raziskovalnih projektih, na IPoP sodeluje pri razvoju participativnih procesov odločanja in trajnostnega urejanja prostora. Je član izvršnega odbora Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Sodeluje tudi z Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete.
Bibliografija.
VODSTVO ZAVODA
Marko Peterlin, direktor
SVET ZAVODA
Aidan Cerar (RRA LUR)
Urška Kranjc (LUZ d.d.)
Dr. Blaž Križnik (IPoP, Univerza v Seulu)
Jernej Prijon (Prima Ljubljana d.o.o.)
Mag. Maja Simoneti (IPoP)
Dr. Peter Šenk (UM FG)
Tadej Žaucer (IPoP)
STROKOVNI SVET
Margita Jančič (MOP RS)
Doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (UL FGG)
Doc. Dr. Elen Twrdy (UL FPP)
Dr. Matjaž Uršič (UL FDV)
Področja delovanja
Inštitut za politike prostora deluje v okviru dveh temeljnih dejavnosti. Prva je raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, druga pa dejavnost nevladne organizacije na področju prostora. Pri tem se razvija v pomembno neodvisno institucijo, ki je sposobna povezovati različne deležnike v urejanju prostora, ter širiti in poglabljati razumevanje različnih vidikov prostora. V preteklih treh letih smo si to vlogo že deloma utrdil, v naslednjih letih pa se želimo razviti v osrednjo organizacijo, ki bo na svojem vsebinskem področju povezovala NVO, prebivalce, javni in zasebni sektor ter stroko v različne oblike partnerstev od lokalne do nadnacionalne ravni. Hkrati pa bo želimo sami ali v sodelovanju s komplementarnimi organizacijami sistematično poglabljalati razumevanje skupnosti, struktur, tokov in procesov v prostoru.
Inštitut za politike prostora si je od ustanovitve uspel pridobiti pomembno vlogo zlasti v okviru nevladnega sektorja na področju urejanja prostora. Skozi svoje delovanje od 2007 postopoma gradi javni diskurz o vprašanjih urejanja prostora. Skupaj s partnerji smo ključno prispevali k oživitvi in prevzemanju pobude nevladnega sektorja v civilnem dialogu ter oblikovanju širšega partnerstva civilne družbe na področju prostora. V civilnem dialogu smo od začetnega odzivanja na javna posvetovanja prešli k lastnim pobudam, na katere se javne institutcije že odzivajo pozitivno. V tem okviru želimo iz priznavanja naših pobud preiti k upoštevanju naših pobud.
Velik del naših aktivnosti je usmerjen v spodbujenje participativnih praks pri oblikovanju urbanih politik in prostorskih načrtov na različnih ravneh, prav tako pa se aktivno vključujemo v pripravo ključnih dokumentov na občinski, regionalni, državni ravni in ravni EU. Kot edina nevladna institucija v Sloveniji smo sodelovali pri oblikovanju nekaterih ključnih dokumentov evropske politike teritorialne kohezije, kot sta Teritorialna Agenda EU ali Zelena knjiga o teritorialni koheziji, javno pa smo podali obsežne in sistematične pripombe na predlog novih občinskih prostorskih aktov za Ljubljano ipd.
Na področju raziskav in razvoja je naše delovanje sicer manj obsežno, vendar pa se je Inštitut za politike prostora kljub temu uveljavil kot raziskovalna organizacija, ki na nacionalni ravni odpira pomembna področja raziskovanja, predvsem raziskovanje procesov ‘od spodaj’ ter vrednotenja dolgoročnih učinkov prostorske politike s pomočjo scenarijev. Naše raziskovalne in razvojne dejavnosti so skladne z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom za obdobje 2006-2010 (NRRP) in prednostnimi področji raziskav in razvoja, ki niso neposredno vezana na cilj gospodarske konkurenčnosti. NRRP je raziskave družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov trajnostnega razvoja in rabe prostora ter vključenost Slovenije v prostorski razvoj Evrope štel k raziskavam, ki prispevajo k razumevanju in obvladovanju družbenih procesov in tveganj, ki jih sprožajo nove tehnologije, globaliziran gospodarski razvoj, spreminjanje demografske strukture ter povečana kompleksnost upravljanja sodobnih družb (NRRP, poglavje 4.1.1). Raziskovalna dejavnost IPoP zapolnjuje vrzel v okviru prednostnih področij NRRP glede celovitega obravnavanja vidikov trajnostnega razvoja in njegove prostorske dimenzije ter raziskav vključenosti Slovenije v prostorski razvoj Evrope.
Inštitut za politike prostora se je skozi sodelovanje v mednarodnih projektih uveljavil kot referenčna institucija za Slovenijo v študijah, ki pokrivajo prostor celotne EU. To vlogo nameravamo okrepiti predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskave in povezovanjem z raziskovalnimi organizacijami na drugih področjih, ki s svojimi raziskavami posegajo na področje prostora. Pri tem bomo se bomo osredotočili na trajnostno urejanje prostora, ki vključuje participativne procese odločanja in dolgoročno delovanje.
V sklopu naših aktivnosti je pomemben del namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu urejanja prostora, saj verjamemo, da je ozaveščena širša javnost predpogoj za postopno izboljšanje stanja na področju urejanja prostora. Pri tem želimo spodbujati javni diskurz o urejanju prostora tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Naših dogodkov se je v preteklosti udeležilo skoraj 1.000 udeležencev, približno toliko pa je tudi prejemnikov naših elektronskih sporočil. V prihodnje bomo okrepili sodelovanje z velikimi mediji glede ozaveššanja javnosti o pomenu urejanja prostora.
