O inštitutu

Inštitut za politike prostora – IPoP je nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija na področju trajnostnega urejanja prostora. Osredotočamo se na participativne procese, urbano prenovo, trajnostno mobilnost in nove prostorske prakse.

- Povezujemo nevladne organizacije in lokalne pobude ter jim nudimo strokovno podporo in informacije.
- Izvajamo raziskave, izdelujemo študije, svetujemo pri razvoju projektov in vzpostavitvi partnerstev.
- Vodimo participativne procese.
- Izobražujemo za sodelovanje v urejanju prostora.
- Sodelujemo pri oblikovanju politik in si prizadevamo za boljšo zakonodajo z vplivom na prostor.
- Obveščamo o trajnostnem urejanju prostora in komentiramo aktualna vprašanja.

IPoP deluje v javnem interesu na področju okolja.

Ustanovitev

Inštitut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Blaž Križnik, Marko Peterlin, Peter Šenk in Tadej Žaucer. Inštitut deluje kot neprofitna organizacija.

Od februarja 2008 je inštitut vpisan v evidenci raziskovalnih organizacij. Ob koncu leta 2014 raziskovalna organizacija šteje 7 članov.

Organiziranost

ZAPOSLENI

Urban Jeriha
Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in delal kot arhitekt. Sodeloval je s Centrom za srednjeevropsko arhitekturo v Pragi in se ukvarjal z lokalnimi pobudami, povezanimi s prometno politiko. Je ustanovitelj društva Preboj, ki se ukvarja s kulturno produkcijo in svetovanjem nevladnim organizacijam. Na Fakulteti za arhitekturo nadaljuje podiplomski študij vrednotenja arhitekturnih in urbanističnih projektov.

Ana Kosi
Po diplomi na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Z Urbanističnim inštitutom v Ljubljani je sodelovala na področju strateškega načrtovanja prometa. Na inštitutu se ukvarja s študijami kohezijske in regionalne politike EU.

Dr. Blaž Križnik
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je profesor in raziskovalec na Podiplomski šoli za urbane študije Univerze Hanyang v Seulu.

Petra Očkerl
Magistrica sociologije s področja okoljskih in prostorskih študij in prevajalka. Na inštitutu skrbi za nacionalno točko za evropski program URBACT. Deluje na projektih trajnostnega urbanega razvoja, urbane prenove in trajnostne mobilnosti ter sodeluje pri študijah na področju evropske kohezijske politike.

Marko Peterlin
Arhitekt in urbanist, po nekajletni praksi je študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strateškim prostorskim načrtovanjem predvsem v povezavi s prometnim načrtovanjem, kot raziskovalec je sodeloval s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu. Skozi delo na IPoP med drugim spodbuja sodelovanje javnosti in mreženje neodvisnih akterjev na področju urejanju prostora ter promovira trajnostno mobilnost. V okviru skupine Maja Farol sodeluje pri iskanju ustreznih prostorskih odgovorov na realne družbene izzive in razvoju novih modelov delovanja.

Mag. Maja Simoneti
Krajinska arhitekta in urbanistka s posluhom za kakovost zelenih in javnih površin, za prostočasne rabe prostora in za potrebe otrok, je od diplome zaposlena v podjetju LUZ d.d. Magistrirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo vključevanja javnosti v urejanje mestnih zelenih površin. Je članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajisnkih arhitektov Slovenije in sodelavka spletnega portala Trajekt. Raziskovalno se trenutno osredotoča na urejanje zelenih površin, s participacijo in partnerstvi v urejanja prostora ter s promocijo urejanja prostora in prostorsko pismenostjo.

Tatjana Marn
Geografinja s širokim poljem zanimanj, ki trenutno končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Na inštitutu se ukvarja predvsem s projekti povezanimi s trajnostno mobilnostjo in urbano prenovo.

Tadej Žaucer
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je več let delal kot projektant. Pred diplomo se je izpopolnjeval na Accademia di architettura, Mendrisio, Švica. Končuje študij na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja. Sodeloval je v več aplikativnih raziskovalnih projektih, na IPoP sodeluje pri projektih, povezanih s trajnostno mobilnostjo, urbano prenovo, ter pri razvoju izobraževanja o urejanju prostora. Je član upravnega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor.

VODSTVO ZAVODA

Marko Peterlin, direktor

SVET ZAVODA

Aidan Cerar (RRA LUR)
Urška Kranjc (LUZ d.d.)
Dr. Blaž Križnik (IPoP, GSUS HYU)
Jernej Prijon (Prima Ljubljana d.o.o.)
Mag. Maja Simoneti (IPoP, UL FGG, LUZ d.d.)
Dr. Peter Šenk (UM FG)
Tadej Žaucer (IPoP)

STROKOVNI SVET

Margita Jančič
Doc. Dr. Alma Zavodnik Lamovšek (UL FGG)
Doc. Dr. Elen Twrdy (UL FPP)
Dr. Matjaž Uršič (UL FDV)

Področja delovanja

Inštitut za politike prostora deluje v okviru dveh temeljnih dejavnosti. Prva je raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, druga pa dejavnost nevladne organizacije na področju prostora. Pri tem se razvija v pomembno neodvisno institucijo, ki je sposobna povezovati različne deležnike v urejanju prostora, ter širiti in poglabljati razumevanje različnih vidikov prostora. V preteklih treh letih smo si to vlogo že deloma utrdil, v naslednjih letih pa se želimo razviti v osrednjo organizacijo, ki bo na svojem vsebinskem področju povezovala NVO, prebivalce, javni in zasebni sektor ter stroko v različne oblike partnerstev od lokalne do nadnacionalne ravni. Hkrati pa bo želimo sami ali v sodelovanju s komplementarnimi organizacijami sistematično poglabljalati razumevanje skupnosti, struktur, tokov in procesov v prostoru.

Inštitut za politike prostora si je od ustanovitve uspel pridobiti pomembno vlogo zlasti v okviru nevladnega sektorja na področju urejanja prostora. Skozi svoje delovanje od 2007 postopoma gradi javni diskurz o vprašanjih urejanja prostora. Skupaj s partnerji smo ključno prispevali k oživitvi in prevzemanju pobude nevladnega sektorja v civilnem dialogu ter oblikovanju širšega partnerstva civilne družbe na področju prostora. V civilnem dialogu smo od začetnega odzivanja na javna posvetovanja prešli k lastnim pobudam, na katere se javne institutcije že odzivajo pozitivno. V tem okviru želimo iz priznavanja naših pobud preiti k upoštevanju naših pobud.

Velik del naših aktivnosti je usmerjen v spodbujenje participativnih praks pri oblikovanju urbanih politik in prostorskih načrtov na različnih ravneh, prav tako pa se aktivno vključujemo v pripravo ključnih dokumentov na občinski, regionalni, državni ravni in ravni EU. Kot edina nevladna institucija v Sloveniji smo sodelovali pri oblikovanju nekaterih ključnih dokumentov evropske politike teritorialne kohezije, kot sta Teritorialna Agenda EU ali Zelena knjiga o teritorialni koheziji, javno pa smo podali obsežne in sistematične pripombe na predlog novih občinskih prostorskih aktov za Ljubljano ipd.

Na področju raziskav in razvoja je naše delovanje sicer manj obsežno, vendar pa se je Inštitut za politike prostora kljub temu uveljavil kot raziskovalna organizacija, ki na nacionalni ravni odpira pomembna področja raziskovanja, predvsem raziskovanje procesov ‘od spodaj’ ter vrednotenja dolgoročnih učinkov prostorske politike s pomočjo scenarijev. Naše raziskovalne in razvojne dejavnosti so skladne z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom za obdobje 2006-2010 (NRRP) in prednostnimi področji raziskav in razvoja, ki niso neposredno vezana na cilj gospodarske konkurenčnosti. NRRP je raziskave družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov trajnostnega razvoja in rabe prostora ter vključenost Slovenije v prostorski razvoj Evrope štel k raziskavam, ki prispevajo k razumevanju in obvladovanju družbenih procesov in tveganj, ki jih sprožajo nove tehnologije, globaliziran gospodarski razvoj, spreminjanje demografske strukture ter povečana kompleksnost upravljanja sodobnih družb (NRRP, poglavje 4.1.1). Raziskovalna dejavnost IPoP zapolnjuje vrzel v okviru prednostnih področij NRRP glede celovitega obravnavanja vidikov trajnostnega razvoja in njegove prostorske dimenzije ter raziskav vključenosti Slovenije v prostorski razvoj Evrope.

Inštitut za politike prostora se je skozi sodelovanje v mednarodnih projektih uveljavil kot referenčna institucija za Slovenijo v študijah, ki pokrivajo prostor celotne EU. To vlogo nameravamo okrepiti predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskave in povezovanjem z raziskovalnimi organizacijami na drugih področjih, ki s svojimi raziskavami posegajo na področje prostora. Pri tem bomo se bomo osredotočili na trajnostno urejanje prostora, ki vključuje participativne procese odločanja in dolgoročno delovanje.

V sklopu naših aktivnosti je pomemben del namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu urejanja prostora, saj verjamemo, da je ozaveščena širša javnost predpogoj za postopno izboljšanje stanja na področju urejanja prostora. Pri tem želimo spodbujati javni diskurz o urejanju prostora tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Naših dogodkov se je v preteklosti udeležilo skoraj 1.000 udeležencev, približno toliko pa je tudi prejemnikov naših elektronskih sporočil. V prihodnje bomo okrepili sodelovanje z velikimi mediji glede ozaveššanja javnosti o pomenu urejanja prostora.

DOGODKI

digital_Bryan Mathers

Digitalna tranzicija lokalnih skupnosti

Vabimo vas na dogodek v sredo, 29. 3. 2017, od 9.00 do 14.30 ure v Ljubljani, kjer bo se boste seznanili in sooblikovali različne strateško-izvedbene dokumente na teme odpiranje občinskih podatkov ter pametnih mest in skupnosti. Med drugim boste spoznali dobre prakse, ki so na to temo nastale pri programu URBACT.

Prvi korak do uspeha in konkurenčnosti v digitalni preobrazbi je usposobiti zaposlene, da bodo pravilno razumeli svojo vlogo v procesih digitalizacije in prepoznali priložnosti, ki se pri tem pojavljajo. Zato smo na SOS povabili različne deležnike, da s predstavniki občin delijo pregled nad osnovnimi trendi sprememb vedenja uporabnikov, novosti tehnologije, poslovanja, procesov in pristopov, ter podpornega okolja, ki je občinam pri tem na voljo.

Vabimo vas na dogodek v sredo, 29. 3. 2017, od 9.00 do 14.30 ure v Austria Trend Hotelu v Ljubljani, kjer se boste seznanili in sooblikovali različne strateško-izvedbene dokumente v sklopih:

- ODPIRANJE OBČINSKIH PODATKOV
- DIGITALNA SLOVENIJA 2020
- (SRIP) – PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI
- PODPORNO OKOLJE

Skoraj 3/4 sprememb, ki jih prinaša digitalizacija ni povezanih z IT oddelki, temveč z delovanjem vseh ostalih oddelkov in procesov. Zato vabimo, da se dogodka udeležite v čim večjem številu iz različnih občinskih služb in oddelkov, tako uslužbenci, kot tudi funkcionarji oz. odločevalci.

VABILO S PROGRAMOM

Vljudno vabljeni!

Ilustracija: Bryan Mathers

digital_Bryan Mathers

Več dogodkov
Napovednik Trajekt