O inštitutu

Cilji

Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na področju prostora. Naš namen je doseganje sinergij med različnimi vedami in praksami, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom. Politike prostora obsegajo strategije javnih in zasebnih akterjev z načrtovanimi prostorskimi učinki, kot npr. prostorske in urbane politike od lokalne do evropske ravni. Vključujejo pa tudi formalne in neformalne politike, pri katerih je prostorska dimenzija njihov neločljivi del, ki pa praviloma ni v ospredju. Primeri teh so npr. regionalna politika, prometno načrtovanje ali sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov.

Pri svojih aktivnostih si prizadevamo, da vanje v čim večji meri vključujemo tudi druge strokovne organizacije in lokalne pobude (organizirane skupine prebivalcev posameznih območij, ki si prizadevajo za kakovostnejše neposredno življenjsko okolje). Na ta način se po eni strani od spodaj, iz prakse, oblikuje mreža komplementarnih organizacij na področju prostora, po drugi strani pa se tako oblikuje tudi skupno razumevanje problemov, ciljev delovanja in potrebnih aktivnosti, ki bo omogočilo bolj učinkovito delovanje v prihodnje.

Ustanovitev

Inštitut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Blaž Križnik, Marko Peterlin, Peter Šenk in Tadej Žaucer. Inštitut deluje kot neprofitna organizacija.

Inštitut redno posluje od decembra 2006. Od februarja 2008 je inštitut vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s svojo raziskovalno skupino, ki trenutno šteje 5 članov.

Organiziranost

ZAPOSLENI

Aidan Cerar
Po diplomi iz sociologije nadaljuje doktorski študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na inštitutu je vključen v različne projekte, povezane z vključevanjem lokalnih skupnosti, urbano regeneracijo in mreženjem nevladnih organizacij. Poleg tega sodeluje tudi z British Councilom.

Ana Kosi
Po diplomi na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Z Urbanističnim inštitutom v Ljubljani je sodelovala na področju strateškega načrtovanja prometa. Na inštitutu se ukvarja s študijami kohezijske in regionalne politike EU.

Dr. Blaž Križnik
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je gostujoči profesor na oddelkih za urbano sociologijo in arhitekturo Univerze v Seulu. Na inštitutu raziskuje globaliziranje mest in družbena gibanja.

Tomaž Miklavčič
Diplomiral je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil na Ministrstvu za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranja, kjer je opravil izobraževanje ob delu na Koordinacijski enoti programa ESPON v Luksemburgu. Ukvarja se s čeznacionalnim teritorialnim sodelovanjem ter končuje podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Marko Peterlin
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nekajletni praksi je študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strateškim prostorskim načrtovanjem predvsem v povezavi s prometnim načrtovanjem. Sodeluje s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu.

Mag. Maja Simoneti
Krajinska arhitekta in urbanistka s posluhom za kakovost zelenih in javnih površin, za prostočasne rabe prostora in za potrebe otrok, je od diplome zaposlena v podjetju LUZ d.d. Magistrirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo vključevanja javnosti v urejanje mestnih zelenih površin. Je članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajisnkih arhitektov Slovenije in sodelavka spletnega portala Trajekt. Raziskovalno se trenutno osredotoča na urejanje zelenih površin, s participacijo in partnerstvi v urejanja prostora ter s promocijo urejanja prostora in prostorsko pismenostjo.

Tadej Žaucer
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je več let delal kot projektant. Pred diplomo se je izpopolnjeval na Accademia di architettura, Mendrisio, Švica. Končuje študij na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer je zaposlen. Sodeluje z Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete.

VODSTVO ZAVODA

Marko Peterlin, direktor

SVET ZAVODA

Dr. Barbara Goličnik (UIRS)
Dr. Blaž Križnik (IPoP)
Peter Medica (MF RS)
Marko Peterlin (IPoP)
Peter Šenk (IPoP)
Dr. Matjaž Uršič (UL FDV)
Tadej Žaucer (IPoP)

STROKOVNI SVET

Margita Jančič (MOP RS)
Vida Ogorelec Wagner (Umanotera)
Doc. Dr. Elen Twrdy (UL FPP)

Področja delovanja

Delovanje inštituta izhaja iz medsebojnega prepletanja teorij in praks. Prve omogočajo razumevanje politik prostora in obsegajo predvsem raziskovalne dejavnosti. Druge omogočajo usmerjanje politik prostora in obsegajo raznovrstne dejavnosti od načrtovanja prek svetovanja do strokovnega mreženja ali izvajanja različnih izobraževalnih dejavnosti.

DOGODKI

Ali se znamo pogovarjati in dogovarjati o urejanju prostora in zakaj ne?

Vabimo vas na seminar z naslovom “Ali se znamo pogovarjati in dogovarjati o urejanju prostora in zakaj ne?”, ki bo v sredo, 8. septembra 2010, ob 17. uri v Avditoriju Centra Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana.

Težko bi našli koga, ki bi odkrito zanikal pomen urbanizma in urejanja prostora nasploh za kakovost življenja, oz. razvoj konkretne družbe. Zakaj so torej urbanistične teme v medijskih diskurzih dejansko marginalizirane, zakaj se o urbanističnih vprašanjih javna razprava razvname šele ko izbruhne škandal, ko je dejansko večinoma že prepozno za smiselne strokovne posege, ki bi sicer lahko sinergijsko učinkovito razpletli navidezno nerazrešljive vozle. Najpogostejši odgovor na to vprašanje je ugotovitev, da to ni mogoče, ker politika, kapital, močne interesne skupine ipd. vedno znova povozijo STROKO!

Predavanje bo poizkušalo predstaviti argumentacijo, da je ta najbolj priročen odgovor dejansko precej pomanjkljiv, pravzaprav napačen, in da je morda prvi korak k ustreznejšemu urejanju prostora vzpostavitev strukturiranega komunikacijskega polja, kjer bi se lahko soočali vsi igralci, tako tisti, ki so strokovno podkovani, kot tisti, ki so morda politično kapitalsko podkovani. Prvi etapa na poti k uspešnejšemu in pravičnemu urbanizmu je torej naučiti se pogovarjati o urbanizmu oz. prostorskem planiranju.

Na seminarju bo predaval prof. dr. Drago Kos, predstojnik Centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Vabilo na seminar

Prijava!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt

ARHIV NOVIC