O inštitutu

Inštitut za politike prostora – IPoP je nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija na področju trajnostnega urejanja prostora. Osredotočamo se na participativne procese, urbano prenovo, trajnostno mobilnost in nove prostorske prakse.

- Povezujemo nevladne organizacije in lokalne pobude ter jim nudimo strokovno podporo in informacije.
- Izvajamo raziskave, izdelujemo študije, svetujemo pri razvoju projektov in vzpostavitvi partnerstev.
- Vodimo participativne procese.
- Izobražujemo za sodelovanje v urejanju prostora.
- Sodelujemo pri oblikovanju politik in si prizadevamo za boljšo zakonodajo z vplivom na prostor.
- Obveščamo o trajnostnem urejanju prostora in komentiramo aktualna vprašanja.

IPoP deluje v javnem interesu na področju okolja.

Ustanovitev

Inštitut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Blaž Križnik, Marko Peterlin, Peter Šenk in Tadej Žaucer. Inštitut deluje kot neprofitna organizacija. Od februarja 2008 je inštitut vpisan v evidenci raziskovalnih organizacij.

Organiziranost

VODSTVO ZAVODA

Marko Peterlin, direktor
arhitekt in urbanist
Marko je po zaključku študija arhitekture na Univerzi v Ljubljani in nekajletni samostojni praksi študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Delovne izkušnje obsegajo samostojno prakso, delo v državni upravi in raziskovalno delo na Univerzi v Ljubljani. Poleg vodenja inštituta je tudi vodja projektov in raziskovalec na področju urbane politike, skrbi pa tudi za intenzivno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, javnimi in zasebnimi organizacijami v okviru različnih vrst projektov. Od leta 2009 je koordinator Mreže za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora v Sloveniji.

ZAPOSLENI

dr. Aidan Cerar, vodja projektov
sociolog
Aidan je sociolog, ki se je izobraževal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in Univerzi Leuphana Lüneburg (Nemčija). Na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije se je ukvarjal s projekti, povezanimi z urbano regeneracijo, participacijo skupnosti in spodbujanjem razvoja kreativnega sektorja. Predava na univerzah v Sloveniji in tujini ter sodeluje na konferencah in posvetih. Napisal je več člankov na temo urbanega razvoja. Je soustanoviteljev Knjižnice REČI, socialne inovacije, ki deluje v Ljubljani, in član skupine arhitektov Maja Farol.

Urban Jeriha, vodja projektov
arhitekt
Urban je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in delal kot arhitekt ter tehnični sodelavec na omenjeni fakulteti. Pri delu se posveča trajnostnemu razvoju na področjih mobilnosti in skupnostne urbane regeneracije. Deluje kot raziskovalec in je soavtor publikacij s področja mest, mobilnosti in prostorskega razvoja. Sodeluje s sorodnimi nevladnimi organizacijami po vsej Evropi. Je ustanovitelj društva Preboj, ki se ukvarja s kulturno produkcijo in svetovanjem nevladnim organizacijam ter igra aktivno vlogo v lokalni pobudi, povezani s prometno politiko.

dr. Blaž Križnik, raziskovalec
arhitekt in sociolog
Blaž je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je profesor in raziskovalec na Podiplomski šoli za urbane študije Univerze Hanyang v Seulu.

Petra Očkerl, vodja projektov
sociologinja in prevajalka
Petra je magistrica sociologije s področja okoljskih in prostorskih študij in prevajalka. Na inštitutu skrbi za nacionalno točko za evropski program URBACT. Deluje na projektih trajnostnega urbanega razvoja, urbane prenove in trajnostne mobilnosti ter sodeluje pri študijah na področju evropske kohezijske politike.

Tea Pristolič, vodja projektov
arhitektka
Tea je arhitektka po izobrazbi, organizatorka in programska vodja (včasih tudi piska in urednica) v praksi. Vrsto let je delala na področju kulturne produkcije – organizacije in koordinacije razstav in festivalov za Fundacijo Brumen, Zavod Big, Zavod Trajekt, … – ter pri razvoju in implementaciji družbeno odgovornih vsebin; občasno tudi pedagoških programov. Bila je vodja programa v RogLabu, kjer je s je s tehniki zagnala usposabljanja za samostojno rabo 3D strojne opreme in nastavila format Odprtih terminov. Na IPoP prevprašuje svojo strokovno pot, ureja arhive in sodeluje pri reorganizaciji in razvoju inštituta.

dr. Maja Simoneti, vodja projektov
krajinska arhitektka in urbanistka
Maja je krajinska arhitekta in urbanistka, ki se je po diplomi zaposlila v podjetju LUZ d.d. in 30 let delala na področju prostorskega in urbanističnega planiranja in krajinskega projektiranja. Raziskovalno in načrtovalsko se je ukvarjala s prostočasnimi dejavnostmi, otroškimi igrišči, vrtičkarstvom, pokopališči, stanovanjskimi krajinami ter tudi s formalnim in neformalnim izobraževanjem. IPoP-u se je pridružila leta 2009, s prispevki s področja urbanega razvoja, urejanja javnih zelenih površin, participacije, prostorskega opismenjevanja in komuniciranja. V doktorski raziskavi je proučevala koncept celovitega sistema planiranja in upravljanja z javnimi zelenimi površinami. Ukvarja se tudi s promocijo hoje in s povezavami med zdravjem in urejanjem prostora.

SVET ZAVODA

dr. Aidan Cerar (IPoP)
Urška Kranjc (LUZ d.d.)
dr. Blaž Križnik (IPoP, GSUS HYU)
Jernej Prijon (Prima Ljubljana d.o.o.)
dr. Maja Simoneti (IPoP)
dr. Peter Šenk (UM FG)

STROKOVNI SVET

Margita Jančič
doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (UL FGG)
prof. dr. Elen Twrdy (UL FPP)
doc. dr. Matjaž Uršič (UL FDV)

Področja delovanja

Inštitut za politike prostora deluje v okviru dveh temeljnih dejavnosti. Prva je raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, druga pa dejavnost nevladne organizacije na področju prostora. Pri tem se razvija v pomembno neodvisno institucijo, ki je sposobna povezovati različne deležnike v urejanju prostora, ter širiti in poglabljati razumevanje različnih vidikov prostora. V preteklih treh letih smo si to vlogo že deloma utrdil, v naslednjih letih pa se želimo razviti v osrednjo organizacijo, ki bo na svojem vsebinskem področju povezovala NVO, prebivalce, javni in zasebni sektor ter stroko v različne oblike partnerstev od lokalne do nadnacionalne ravni. Hkrati pa bo želimo sami ali v sodelovanju s komplementarnimi organizacijami sistematično poglabljalati razumevanje skupnosti, struktur, tokov in procesov v prostoru.

Inštitut za politike prostora si je od ustanovitve uspel pridobiti pomembno vlogo zlasti v okviru nevladnega sektorja na področju urejanja prostora. Skozi svoje delovanje od 2007 postopoma gradi javni diskurz o vprašanjih urejanja prostora. Skupaj s partnerji smo ključno prispevali k oživitvi in prevzemanju pobude nevladnega sektorja v civilnem dialogu ter oblikovanju širšega partnerstva civilne družbe na področju prostora. V civilnem dialogu smo od začetnega odzivanja na javna posvetovanja prešli k lastnim pobudam, na katere se javne institutcije že odzivajo pozitivno. V tem okviru želimo iz priznavanja naših pobud preiti k upoštevanju naših pobud.

Velik del naših aktivnosti je usmerjen v spodbujenje participativnih praks pri oblikovanju urbanih politik in prostorskih načrtov na različnih ravneh, prav tako pa se aktivno vključujemo v pripravo ključnih dokumentov na občinski, regionalni, državni ravni in ravni EU. Kot edina nevladna institucija v Sloveniji smo sodelovali pri oblikovanju nekaterih ključnih dokumentov evropske politike teritorialne kohezije, kot sta Teritorialna Agenda EU ali Zelena knjiga o teritorialni koheziji, javno pa smo podali obsežne in sistematične pripombe na predlog novih občinskih prostorskih aktov za Ljubljano ipd.

Na področju raziskav in razvoja je naše delovanje sicer manj obsežno, vendar pa se je Inštitut za politike prostora kljub temu uveljavil kot raziskovalna organizacija, ki na nacionalni ravni odpira pomembna področja raziskovanja, predvsem raziskovanje procesov ‘od spodaj’ ter vrednotenja dolgoročnih učinkov prostorske politike s pomočjo scenarijev. Naše raziskovalne in razvojne dejavnosti so skladne z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom za obdobje 2006-2010 (NRRP) in prednostnimi področji raziskav in razvoja, ki niso neposredno vezana na cilj gospodarske konkurenčnosti. NRRP je raziskave družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov trajnostnega razvoja in rabe prostora ter vključenost Slovenije v prostorski razvoj Evrope štel k raziskavam, ki prispevajo k razumevanju in obvladovanju družbenih procesov in tveganj, ki jih sprožajo nove tehnologije, globaliziran gospodarski razvoj, spreminjanje demografske strukture ter povečana kompleksnost upravljanja sodobnih družb (NRRP, poglavje 4.1.1). Raziskovalna dejavnost IPoP zapolnjuje vrzel v okviru prednostnih področij NRRP glede celovitega obravnavanja vidikov trajnostnega razvoja in njegove prostorske dimenzije ter raziskav vključenosti Slovenije v prostorski razvoj Evrope.

Inštitut za politike prostora se je skozi sodelovanje v mednarodnih projektih uveljavil kot referenčna institucija za Slovenijo v študijah, ki pokrivajo prostor celotne EU. To vlogo nameravamo okrepiti predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskave in povezovanjem z raziskovalnimi organizacijami na drugih področjih, ki s svojimi raziskavami posegajo na področje prostora. Pri tem bomo se bomo osredotočili na trajnostno urejanje prostora, ki vključuje participativne procese odločanja in dolgoročno delovanje.

V sklopu naših aktivnosti je pomemben del namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu urejanja prostora, saj verjamemo, da je ozaveščena širša javnost predpogoj za postopno izboljšanje stanja na področju urejanja prostora. Pri tem želimo spodbujati javni diskurz o urejanju prostora tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Naših dogodkov se je v preteklosti udeležilo skoraj 1.000 udeležencev, približno toliko pa je tudi prejemnikov naših elektronskih sporočil. V prihodnje bomo okrepili sodelovanje z velikimi mediji glede ozaveššanja javnosti o pomenu urejanja prostora.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt