Knjižnica

Članki in publikacije

Brošura Celovita urbana prenova:

CUP brošura

Knjiga Kreativna urbana regeneracija:

Prostori sodelovanja:

spletna stran 'Prostori sodelovanja'

Delovno gradivo o načrtovanju P+R:

P+R naslovnica

Druge publikacije:

Jane's Walk: Urbani sprehodi za prijaznejša mesta

Celovška kaj bo s tabo? Prihodnost Celovške ceste, kot jo vidijo lokalni prebivalci Stare Šiške

Revitalizacija parka Tabor: Urejanje parka z vključevanjem lokalne skupnosti

Ustvarjalne skupnosti

Med državo in občino: Vrednotenje državnih prometnih posegov s stališča lokalne koristnosti

Osnove vrednotenja politik za občasne uporabnike

Urejanje prostora: Vaje za sodelovanje v trajnostnem prostorskem razvoju

Jane’s Walk: Urbani sprehodi za prijaznejša mesta

Članki in publikacije naših sodelavcev:

KRIŽNIK, Blaž (2011): Selling global Seoul: competitive urban policy and symbolic reconstruction of cities. Revija za sociologiju 41 (3/2011).

KRIŽNIK, Blaž (2010): Lokalni odzivi na globalne izzive: Kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula. Ljubljana: Založba FDV.

KRIŽNIK, Blaž (2009): Urban change and local culture: responses to urban renewal in Wangsimni. The Journal of Seoul Studies 37 (4/2009).

KRIŽNIK, Blaž (2008): Oživiti Poljane: družbena povezanost in skupnostni prostor. V Ilka Čerpes in drugi (ur.), Poljane, razširjeno mestno središče. Ljubljana: MOL.

KRIŽNIK, Blaž (2007): Prenova potoka Cheonggye v Seulu: globalna mesta in skupnostni prostor. Družboslovne razprave 55 (9/2007).

PETERLIN, Marko (2010): Kdo plača brezplačno parkiranje? Mladina (28/2010).

PETERLIN, Marko (2011): Mestni gadget. Mladina (19/2011).

PETERLIN, Marko, KREITMAYER MCKENZIE, Janja( 2007): The Europeanization of spatial planning in Slovenia. Planning Practice and Research 22 (3/2007).

PETERLIN, Marko (2005): Emergent Patterns in Urban Form, CUPUM 05. London: University College London.

PETERLIN, Marko (2005): Design of Processes. Embracing Complexity in Design Workshop. London: University College London.

SIMONETI, Maja (2010): Igrišča za otroke 21. stoletja. Mladina (24/2010).

SIMONETI, Maja (2007): Izobraževanje za sodelovanje v urejanju prostora. Geodetski vestnik 51 (2/2007).

ŽAUCER, Tadej (2011): Visoka cena brezplačnega parkiranja. Mladina (31/2011).

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt