Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci dnevno soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.

V zadnjih desetletjih se je po vsem svetu razširilo zavedanje, da mesta z živahnim vsakdanjim utripom, s pestro ponudbo programov v objektih in s takšnimi ureditvami javnega prostora, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, svojim prebivalcem omogočajo višjo kakovost življenja. Dobra hodljivost mest, kot poimenujemo prijaznost mestnega okolja za pešačenje, zelo pomembno prispeva k psihofizičnemu zdravju in varnosti prebivalcev ter mestnega okolja. Obenem pešačenju prilagojena organiziranost mesta spodbuja tudi razvoj lokalnega gospodarstva, kot so lokalne trgovine, storitvene dejavnosti ali kreativne industrije. Hodljivost mesta omogoča razvoj intenzivnih in raznolikih družbenih vezi ter tako bogati vsakdanje življenje prebivalcev in krepi socialni kapital, ki predstavlja ključni vir razvojne moči lokalnih skupnosti.

Pobuda Jane’s Walk

»Jane’s Walk« je kanadska neprofitna organizacija, ki organizira urbane sprehode z namenom obeležiti dragocena sporočila dediščine Jane Jacobs in popularizirati živost mest, ki se poraja preko povezanosti prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci.

Urbani sprehodi »Jane’s Walk« potekajo vsak prvi konec tedna v maju in promovirajo urejanje mest po meri pešcev. Mesta, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, omogočajo višjo kakovost življenja, boljše zdravstveno stanje prebivalstva, več varnosti, boljšo družbeno povezanost in tudi boljše možnosti za razvoj lokalnih storitev. Namen sprehodov Jane’s Walk je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Odkriti kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne ureditve in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi v prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti.

Ideja za urbane sprehode prihaja iz Toronta, kjer so bili prvi tovrstni sprehodi organizirani leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade. Leta 2011 je bilo organiziranih že 511 sprehodov po 75 mestih v petnajstih državah, med njimi so bili prvič tudi štirje sprehodi v Ljubljani.

Urbani sprehodi 2011

Inštitut za politike prostora je lani v okviru projekta »Mreža za prostor« v sodelovanju z lokalnimi partnerji Društvom kulturna četrt Tabor, Društvom za urbano okolje – Odborom za lepšo Staro Šiško, skupino Paz!Park, Društvom Prostorož, Zavodom Bunker, Kud Obrat in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje prvič pripravil Urbane sprehode Jane’s Walk v Ljubljani. Pri organizaciji sta jih podprla tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

V soboto, 7. maja in v nedeljo, 8. maja 2011 so v Ljubljani potekali štirje sprehodi Jane’s Walk, in sicer po Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Na posameznih sprehodih je bilo od deset do skoraj petdeset udeležencev, ki so se sprehajali od uro in pol do dve uri in pol.

Sprehode po Ljubljani so vodili: sociolog dr. Drago Kos s Fakultete za družbene vede, arhitekt in urbanist Tadej Žaucer, IPoP, sociologinja Petra Očkerl, krajinska arhitektka Urška Kranjc, Pazi!park, arhitekt Marko Peterlin, IPoP, in krajinska arhitektka mag. Maja Simoneti, IPoP. Strokovno so izvedbo sprehodov dodatno podprle: Urška Kranjc z izrisom zemljevidov in pripravo letakov, Petra Očkerl in Marjeta Benčina iz društva Focus s pripravo zapisov po sprehodih.

Udeleženci sprehodov so se lahko na sprehodih v živo na lastne oči prepričali, kako dragoceno je gojiti hodljivost prostora, skrbeti za varne, vzdrževane in zanimive ureditve in programe ter skozi oblikovanje pobud za spremembe in neposredno udeležbo pri urejanj prostora gojiti pripadnost svojemu bivalnemu okolju. Udeleženci sprehodov so s tem dobili možnost ločiti dobre od slabih ureditev in oblikovati pobude za spremembe.

Urbani sprehodi 2012

Inštitut za politike prostora tudi letos v sodelovanju z lokalnimi partnerji pripravlja urbane sprehode Jane’s Walk z namenom širši javnosti predstaviti pomen prijaznosti mest za pešačenje. Globalna akcija urbanih sprehodov bo letos po vsem svetu potekala 5. in 6. maja 2012, priprave nanje pa tečejo tudi pri nas.

Organizatorju in lanskim partnerjem Društvu kulturna četrt Tabor, Zavodu Bunker, Kud Obrat in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so se pri pripravi letošnjih urbanih sprehodov pridružili novi partnerji Zavod Trajekt, Skupina Štajn, Univerza za tretje življenjsko obdobje, DUKZ, METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, Kud Zrakogled, KIŠ, Boreo in drugi. Urbani sprehodi bodo tako letos potekali v številnih mestih po Sloveniji, in sicer v Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Piranu, Postojni, Škofji Loki in Ljubljani.

Celje: (O)živimo mesto, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pri Splavarju ob Savinji. Sprehod organizira METRO SR, zavod za prostor Savinjske regije, vodila pa ga bosta Mojca Furman Oman ter Jaka Sedovnik.

Idrija: Urbani sprehod po idrijskih manj znanih ulicah, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pred Čipkarsko šolo, Prelovčeva 2. Sprehod organizira Klub Idrijskih Študentov, vodila pa ga bosta Matevž Straus in Drejc Kokošar.

Kamnik: Degradirana območja ob reki Kamniški Bistrici, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pred Hišo arhitekture Kamnik, Šutna 24. Sprehod organizira Skupina Štajn, vodil pa ga bo Sinan Mihelčič.

Koper – Olmo: Pozabljene mikrososeske, sobota, 5. maja 2012 ob 15:30 popoldne. Zbirno mesto je avtobusna postaja Olmo (1). Sprehod je organiziran v sodelovanju s KUD AAC Zrakogled, vodila pa ga bosta Martina Tomšič in Anže Zadel.

Kranjska gora: Od parkirišč do smučišč, sobota, 5. maja 2012 ob 16h popoldne. Zbirno mesto je na Trgu na Gorici (pred cerkvijo). Sprehod organizirata Žiga Malek in Aljaž Malek, vodila pa ga bosta Aljaž Malek in Urška Kranjc.

Ljubljana – Murgle: Stanovanjsko naselje za pešce, sobota, 5. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je pred Gasilskim domom Trnovo, Cesta v Mestni Log 31. Sprehod organizira Zavod Trajekt, vodila pa ga bosta Anja Planišček in Aleksander Vujovič.

Ljubljana – Tobačna: Območja za začasno rabo, nedelja, 6. maja 2012 ob 17h popoldne. Zbirno mesto je pred Kulturnim centrom Tobačna 001. Sprehod je organiziran v sodelovanju Kud Obrat in Inštituta za politike prostora, vodila pa ga bosta Urša Jurman in Marko Peterlin.

Ljubljana – Poljane: Hodljivost za vse generacije, sobota, 5. maja 2012 ob 17h popoldne. Zbirno mesto je pred Gimnazijo Poljane. Sprehod je organiziran v sodelovanju Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za politike prostora, vodil pa ga bo Tadej Žaucer.

Ljubljana – Moste: Prepreke in mejna območja,  sobota, 5. maja 2012 ob 14h popoldne. Zbirno mesto je ploščad pred Kulturnim centrom Španski borci. Sprehod organizira DUKZ – Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug, vodili pa ga bosta Petra Očkerl in Juca Bonaca.

Ljubljana – Fužine: Merilo in prehodnost prostora, nedelja, 6. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je pred Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Grad Fužine. Sprehod je organiziran v sodelovanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Inštituta za politike prostora, vodil pa ga bo Tadej Žaucer.

Ljubljana – Kino Šiška: Hodljivost in kreativnost, nedelja, 6. maja 2012 ob 14h popoldne. Zbirno mesto je pred Centrom urbane kulture Kino Šiška. Sprehod organizira Inštitut za politike prostora, vodila pa ga bosta Aidan Cerar in Marko Peterlin.

Piran: Nočna hoja po neosvetljenem mestnem jedru, sobota, 5. maja 2012 ob 20h zvečer. Zbirno mesto je Tartinijev trg, pred spomenikom Tartinija. Sprehod organizira in vodi Romana Kačič.

Škofja Loka: Hodljivost srednjeveškega mestnega jedra, sobota, 5. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je na trgu pred Upravno enoto nasproti Mihola. Sprehod organizira in vodi Darja Matjašec.

Priročnik za organizacijo urbanih sprehodov

Inštitut za politike prostora je na podlagi lanskih izkušenj z organizacijo urbanih sprehodov pripravil priročnik za organizacijo, ki bo lokalnim partnerjem v pomoč pri pripravi in izvedbi letošnjih sprehodov.

V publikaciji so zbrana besedila o Jane Jacobs in o pomenu pešačenja, poročila s petih lanskih sprehodov ter nasveti in orodja za organizacijo urbanih sprehodov Jane’s Walk. V priročniku je še katalog hodljivosti, povzet po spletni strani organizacije Jane’s Walk in prilagojen našim razmeram, ki bo prispeval k splošnemu zavedanju o pomenu hodljivosti v mestih.

Publikacija je rezultat skupne aktivnosti Inštituta za politike prostora in partnerjev, ki so leta 2011 sodelovali pri organizaciji sprehodov Jane’s Walk v Ljubljani. Sprehodi so potekali v okviru projekta »Mreža za prostor«.

Poleg omejene naklade tiskane publikacije je priročnik na voljo tudi v elektronski različici.

Priročnik je izšel v okviru projekta »Mreža za prostor«, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Jane Jacobs

Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih pronicljivih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih ter arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je črtila strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (The Death and Life Death of Great American Cities, 1961), s katero je pred petdeset leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja. Knjiga povzema njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da je z racionalističnim planiranjem »od zgoraj navzdol« možno prilagoditi ravnanje ljudi predstavam o dobrem in racionalno urejenem mestu.

Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobs je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno mestno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč ter zavračala visoke gostote novo načrtovanih območij, ki so iz prenovljenih ulic izbrisale vsakdanje življenje. S tem, ko je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, je uničujoče kritizirala urbano prenovo ameriških mest, ki je slume spreminjala v nove monofunkcionalne soseske. Bila pa je tudi aktivistka in udeleženka državljanskih gibanj, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri projekti prenove v velikih mestih propadli.

Jane Jacobs je v nasprotju s številnimi raziskovalci urbanega življenja, ki so v mestu odkrivali anonimnost, odtujenost in izkoreninjenost, razkrila bogato in raznovrstno življenje na ulici, v parkih in mestnih kotičkih, resda različno od življenja v tradicionalni »ujeti« skupnosti, zato pa nič manj privlačno in odgovorno do sosedov in someščanov. Dediščino Jane Jacobs je treba spoštovati in jo negovati. Odkrila je pešca in pločnik v mestu, odkrila je, da je njegov pogled na mesto drugačen, kot tisti iz avtomobila, da lahko primerno oblikovano mesto ponudi vrsto družabnostnih funkcij in mesto ni samo funkcionalni pripomoček za življenje.

Naročnik: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Trajanje: December 2011 – Marec 2014

Namen projekta je bil dvojen: (1) predstaviti možnost uporabe rezultatov programa ESPON pri pripravi različnih strategij ter (2) pridobiti povratno informacijo predstavnikov deležnikov o uporabnosti rezultatov in podatkov, oziroma o tem, kakšne podatke bi potrebovali od programa ESPON za pripravo svojih dokumentov.

Poleg tega je želelo Ministrstvo za okolje in prostor s pomočjo vključenih deležnikov preveriti možnosti umestitve strateških prostorskih vsebin v okvir nacionalnih razvojnih politik oziroma dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Nacionalni reformni program, Državni razvojni program investicij).

Delo je potekalo zlasti v obliki delavnic, na katerih so bili predstavljeni in komentirani rezultati projektov, izvedenih v okviru programa ESPON, ter razviti možni modeli prostorskega razvoja Slovenije, namenjeni diskusiji o strateških razvojnih odločitvah države. Na dveh delavnicah je bila skupaj z udeleženci preverjena uporabnost rezultatov programa za pripravo konkretnih politik in strategij, tri delavnice so bile namenjene razvoju modelov prostorskega razvoja, organiziran pa je bil tudi nacionalni dogodek projekta. Pripravljeno je bilo predstavitveno graidvo za uvodno delavnico, ki je predstavilo možnosti uporabe rezultatov, metodologij in podatkov programa ESPON, končni rezultati projekta pa so bili predstavljeni v publikaciji.

Naročnika: Program ESPON / Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Trajanje: Marec 2011 – Januar 2012

V soboto, 7. maja in v nedeljo, 8. maja so bili v Ljubljani organizirani štirje sprehodi in sicer po Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Na posameznih sprehodih je bilo od deset do skoraj petdeset udeležencev, ki so se sprehajali od uro in pol do dve uri in pol ter se na Taboru in v Spodnji Šiški še dolgo družili tudi ob drugih dogodkih. Z izbiro območij za sprehode se je lepo razkrila stopnja lokalne povezanosti in pripadnosti okolju. Na Taboru in v Spodnji Šiški je bilo število udeležencev sprehoda večje kot v Fužinah in še posebej v Zgornji Šiški. Zanimanje za sprehode je kot kaže večje tam, kjer že obstaja dobra povezanost na lokalni ravni bodisi med prebivalci bodisi med institucijami.

»Jane’s Walk« so v duhu sporočil Jacobsove namenjeni povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko, spodbujanju pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu teh območij. Promovirajo privlačnost pešačenja po vsakdanjih opravkih in predvsem učinek, ki ga imajo s tem pešci na urejanje mestnega prostora. Hodljiva mesta so urejena tako, da svojim prebivalcem omogočajo višjo kakovost življenja, boljše psihofizično počutje, večjo povezanost in višjo stopnjo varnosti ter ob tem ponujajo tudi dobre možnosti za razvoj lokalnih storitev.

Udeleženci sprehodov so se lahko na sprehodih v živo, na lastne oči in z lastnimi nogami, nekateri pa tudi s skiroji, prepričali, kako dragoceno je gojiti hodljivost prostora, skrbeti za varne, vzdrževane in zanimive ureditve in programe ter skozi oblikovanje pobud za spremembe in neposredno udeležbo pri urejanju gojiti tudi pripadnost svojemu bivalnemu okolju. Udeleženci sprehodov so s tem dobili možnost ločiti dobre od slabih ureditev in oblikovati tudi pobude za spremembe.

Organizacijo sprehodov v Ljubljani je v imenu Mreže za prostor prevzel Inštitut za politike prostora ob sodelovanju lokalnih partnerjev Zavoda Bunker, društva Prostorož, društva Kulturna četrt Tabor, Društva za urbano okolje, Odbora za lepšo Staro Šiško in skupine Paz!Park. Pri organizaciji sta sodelovala tudi društvi Focus in CIPRA Slovenija, sicer partnerja projekta Plan B za Slovenijo.

Trajanje: April 2011 – Avgust 2011

Koncept »kreativnega mesta« zajema zelo raznolike dimenzije, glavna ideja pa sloni na predpostavki, da je kreativnost na nek način povezana s specifično lokacijo in z njenim miljejem, s krajem. To ima pomembne posledice za oboje, tako za kreativno gospodarstvo in politike, ko podpirajo razvoj kreativnih industrij, kakor tudi za urbani razvoj in urbane politike.

Kreativne četrti se kažejo kot ključno orodje urbane politike za spodbujanje kreativnega gospodarstva. Tako Landry (2008) kot drugi poudarjajo vlogo grozdenja v okviru kreativnih četrti. Grozdenje nadarjenosti, veščin in podporne infrastrukture je bistveno za kreativno gospodarstvo in kreativni milje. Po drugi strani so kreativne četrti tudi ključno orodje v zvezi z urbano regeneracijo. Potreba po urbani regeneraciji se pojavi kot posledica širših družbeno-ekonomskih procesov, kakršna sta prehod v post-industrijsko fazo mest in suburbanizacija, katerih posledice so praznenje mestnih središč in opuščena industrijska območja. Takšne zapuščene soseske so pogosto prizorišče regeneracije od spodaj navzgor, kakršno lahko spodbudi t.i. kreativni razred. Gre za koncept, ki ga promovira predvsem Richard Florida (2002).

Študija prispeva pomemben vpogled v prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji, ter ovrednoti lokacijske dejavnike, ki vplivajo na razporeditev. Rezultati so lahko dragocen prispevek k politikam za močnejše kreativno gospodarstvo na eni strani ter k politikam, ki usmerjajo urbani razvoj, na drugi strani, še posebej v zvezi z urbano regeneracijo. Še posebej so lahko rezultati uporabni v zvezi s podporo razvoju kreativnih četrti, ki so pomembno orodje obeh omenjenih politik.

Največje in najbolj uspešne veje kreativnih industrij so umeščene v centru Ljubljane, ki predstavlja primarno lokacijo, od koder se sekundarna žarišča kreativnih industrij koncentrično širijo proti širši regiji. Dve najočitnejši žarišči kreativnih dejavnosti sta prav v centru mesta: prvo je širše območje četrti Tabor, druga pa je os od Tobačne tovarne vzdolž Rimske ulice. Med ostalimi ugotovitvami velja izpostaviti nizko funkcionalno heterogenost kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji, saj so najbolj uspešne tiste veje, ki lahko črpajo človeške vire iz dokaj ekstenzivnih univerzitetnih programov, in ki se lahko odzivajo na široke potrebe gospodarstva. Razvoj bolj specializiranih vej kreativnih industrij zavira pomanjkanje ekonomij obsega.

Z vidika urbane regeneracije je glavno priporočilo, da kljub koncentraciji kreativnih industrij v centru mesta ta ni najbolj potreben regeneracije, zato bi moral biti fokus urbane politike podpora kreativnih četrti izven središča mesta. Tako predstavljajo največji potencial za razvoj kreativnih četrti in torej tudi za urbano regeneracijo sekundarna žarišča in žarišča nekaterih specializiranih vej, kot so radio in televizija, programska oprema, prodaja umetnin in starin ali pa video, film in fotografija, ki so razporejena na razmeroma malo lokacija izven mestnega središča. To je še posebej pomembno za dva velika projekta urbane regeneracije, ki jih razvija mesto Ljubljana, namreć Partnerstvo Šmartinska in Partnerstvo Celovška.

Naročnik: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Trajanje: Junij 2011 – November 2011

Na natečaju je svojo rešitev prispevala tudi skupina Maja Farol v sodelovanju z IPoP, in za rešitev prejela drugo nagrado. Rešitev skupine Maja Farol je kot osnovno vodilo izpostavila spremembo značaja območja. Iz neizrazitega, suburbaniziranega območja, ki ga obvladujejo avtomobili, bi se območje s prenovo in novimi gradnjami spremenilo v eno prvih zelenih četrti v mestu. Zeleno četrt zaznamujejo energetska varčnost, mešana raba, hodljivost in generacijska pestrost, ki ji zagotavljajo stabilno ekonomsko in bivalno vrednost. Četrt bi postala prepoznaven del mesta, povečala bi se njena privlačnost za bivanje in investicije. Rešitev območje Partnerstva Celovška obravnava kot območje urbane prenove, ki za celovito preobrazbo potrebuje sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov. Urbana prenova je proces, ki ga je potrebno spodbujati in usmerjati, in v katerem sodelujejo vsi deležniki v območju. Od vsega začetka je potrebno v proces vplesti obstoječe lastnike nepremičnin, lokalne prebivalce in druge uporabnike prostora ter tudi nove investitorje.

Naročnik: MOL z zasebnimi partnerji, v sodelovanju z ZAPS

Trajanje: September 2011 – December 2011

Pripravo in izvedbo delavnic je delno financirala Mestna občina Ljubljana.

Trajanje: Januar 2011 – December 2011

Naročnik: ESPON programme

Trajanje: Avgust 2010 – Januar 2013

Za potrebe naloge je bil prostor členjen in proučen na treh ravneh, za katere naloga tudi priporoča določen nabor ukrepov. Ti so deloma povzeti po študijah primerov iz tujine, ki so sestavni del naloge. Primeri so vzeti iz različnih praks več držav, najpomembnejša pa je študija sistema urbane prenove na Dunaju, kjer sistem pisarn postopoma nastaja že od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Predlagana je uvedba pisarne, namenjene urbani prenovi za celotno območje centra, za območja manjših, bolj homogenih delov, ki so na ravni sosedstva se predlaga ustanovitev partnerstev, s pomočjo obojega pa bi lahko prišli do kakovostnih rešitev tudi na ravni stavbnega otoka ali nekoliko širšega OPPN namenjenega urbani prenovi. Namen različnih organizacijskih struktur urbane prenove je omogočanje prepleta pristopa od zgoraj navzdol, ki prevladuje v slovenskem prostorskem načrtovanju s pristopi od spodaj navzgor, ki so nujni za uspešno prenovo delov mesta.

Primerni zametki partnerstev, ki bi ob primernem sodelovanju mestnih struktur, optimalno preko neodvisne pisarne za urbano prenovo, lahko prevzeli tudi vlogo partnerstev mestne prenove so ponekod v Ljubljani že prisotni. Taka očitna primera sta Združenje malih trgovcev, ki nastaja v Stari Ljubljani in Kulturna četrt Tabor. V obeh primerih je povezovalna točka sicer skupen interes akterjev, ki so v določenem območju močneje zastopani. S primernim sodelovanjem tudi drugih akterjev, predvsem lokalnega prebivalstva, imata obe partnerstvi primeren potencial, da naredita pomemben preboj tudi na širšem področju urbane prenove

Inštitut za politike prostora je nalogo izdelal v sodelovanju z britanskim partnerjem CLES (Center za lokalne ekonomske strategije).

Naročnik: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: Marec 2010 – November 2010

Koncept funcionalnih regij se je v zadnjih desetletjih razmeroma neodvisno razvil v mnogih državah po svetu, kar kaže na globalno naravo teženj v prostorskem razvoju mest in širših območij na eni strani in očitno uporabnost koncepta na drugi strani. Gre za potrebo po upravljanju funkcionalno povezanih območij, ki presegajo administrativna območja posameznih mest, ne obsegajo pa celotnih administrativnih območij dežel ali držav. Članice OECD funkcionalne regije večinoma uporabljajo kot podlago za družbeno-ekonomske analize, strukturne raziskave lokalnih trgov dela in ocenjevanje regionalnih razlik. Koncept funkcionalnih regij nekaterim državam služi tudi kot osnova za analizo in identifikacijo »ranljivih« regij, ki potrebujejo pomoč. V nekaterih državah funkcionalne regije predstavljajo okvir za izvajanje politik, ki so vezane na trg delovne sile in dostopnost.

Pomemben del naloge je predstavljala tudi uporaba metode scenarijev kot podlage za vrednotenje možnih modelov razvoja funkcionalnih regij v Sloveniji. Rezultati scenarijev omogočajo oceno, kako se bi posamezen razvojni model obnesel v posamezni možni prihodnosti, opredeljeni v različnih v nalogi razvitih integriranih scenarijih.

Naročnika: Republika Slovenija, Služba vlade za lokalno samoupravo in lokalno politiko in Ministrstvo za okolje in prostor

Trajanje: September 2008 – September 2010