Zakonske rešitve so bile po kritičnem odzivu stroke, zlasti skupine Odgovorno do prostora!, na prvi predlog zakona kasneje pripravljene v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse in so v široki strokovni javnosti obveljale za dobro domišljene. Odškodnine za spremembo namembnosti so varstveni ukrep, imajo pa v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Politiko urejanja prostora tudi vlogo orodja za preusmerjanje gradnje in razvoja v naselja in degradirana območja.

Dr. Borut Vrščaj, strokovnjak za kmetijska zemljišča na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je po pisanju Dnevnika prepričan, da bi bistveno znižanje odškodnine ‘povozilo’ lani sprejeti zakon in bi bilo tudi v nasprotju s prakso v državah, kjer so uvedli primerljive zneske nadomestila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog, da bi se odškodnina odmerjala le za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 40 bonitetnimi točkami, pa po Vrščajevem mnenju kar kliče k izogibanju plačevanja odškodnine in prirejanju podatkov.

Pričakovanja nove vlade, da bi odpustki pri odškodninah spodbudili razvoj novih obrtnih in poslovnih con so v sedanjih gospodarskih razmerah nerealna, glede na stanje v prostoru pa tudi tvegana, saj bi odpustki zelo verjetno koristili predvsem individualnim graditeljem in tako podpirali predvsem negativni trend suburbanizacije ter prostorsko potratne in dolgoročno za državo in občine zelo drage razpršene stanovanjske gradnje.

Dnevnik navaja še bivšega ministra Židana, ki obžaluje, da koalicija na pogovore o novih spremembah zakona ni povabila opozicijskih strank in strokovne javnosti. Želi si, »da bi bilo o strateških usmeritvah doseženo široko politično soglasje, ki se ne bi spreminjalo vsake štiri leta.«

Članek v Dnevniku

Inovativne vsebine v mestno jedro Celja, zeleno os v Kamnik, nove rabe v rudniške objekte v Idriji

V Celju so udeleženci izpostavili pomen zanimivih dejavnosti za pešcem prijazno središče mesta. Strinjali so se, da nudijo inovativne kulturne in umetniške vsebine priložnost za vsebinsko prenovo mestnega jedra, in izpostavili ključno prednost mestnega jedra pred obrobjem mesta v kulturni, umetniški in družabni vlogi.

V Kamniku, kjer se je sprehajalcem pridružil podžupan Damjan Hribar, so se posvetili degradiranim območjem ob Kamniški Bistrici, pogovarjali so se predvsem o možnosti ureditve zelene osi ob reki in predlagali posamezne ureditve ob njej.

Idrijski udeleženci so bili presenečeni nad slabim stanjem tradicionalnih rudarskih hiš, izpostavili pa so neizkoriščenost starih rudniških objektov in priložnosti za nove rabe.

Osvetliti bližnjico v Piranu, ohraniti kvalitete naselja Olmo v Kopru, razširiti pločnik v Kranjski gori

V Piranu so udeleženci nočnega sprehoda med drugim predlagali osvetlitev bližnjice med Ulico svobode in Rozmanovo ulico, ki jo pogosto uporabljajo otroci na poti v vrtec, šolo, knjižnico ali na športno igrišče, ter ponovno vzpostavitev pločnika od obzidja do zapornice na Ulici IX. korpusa, ki je glavna vstopna ulica v center mesta s severa.

Ključni pobudi, ki sta se porodili med sprehodom v Kopru sta ohranitev površine ob Tomosu za skupen park, ter prenova ene od stanovanjskih enot v naselju Olmo, s postavitvijo predstavitvene table urbanistične in arhitekturne dediščine nakdanjega delavskega naselja.

V Kranjski gori so med drugim predlagali širši pločnik in ureditev prehodov za pešce na Borovški ulici od hotela Prisank do smučišč.

Trg pred Kinom Šiška in tržnico Moste, gostinski vrt pred Tobačno

V Šiški v Ljubljani so se udeleženci strinjali, da je ob rastočem pomenu območja za kreativne dejavnosti potrebno pešcem prijazno urediti trg pred Kinom Šiška, v povezavi s kreativnostjo pa so izpostavili tudi priložnosti začasne rabe objektov, ki so sicer po prostorskih načrtih predvideni za rušenje, predvsem ob trenutno za pešce neprijaznem vzhodnem robu Celovške ceste.

Pomenu začasne rabe odprtih prostorov za dobro hodljivost je bil posvečen tudi sprehod po območju Tobačne v Ljubljani, kjer so udeleženci sprehoda kot dober primer izpostavili akcijo stanovalcev ulice Vrtača za ureditev zapuščenega koščka javnega zemljišča ob izteku ulice, ter vrtove na zemljišču med Aškrčevo in Rimsko ulico, ki je sicer zamrznjeno v lastniškem sporu. Predlagali so tudi ureditev gostinske dejavnosti na površini pred stavbo na Tržaški 2.

V ljubljanskih Mostah.so udeleženci predlagali ureditev središča Most, ki obsega tržnico in Kulturni center Španski borci, v navezavi na Zaloško, izpostavili pa so tudi prehodnost preko železnice in Kajuhove ceste, ki pomembno vplivata na slabšo hodljivost v območju.

Urediti bližnjice v Fužinah, preurediti križišče na Poljanah

V Fužinah so udeleženci sprehoda med drugim predlagali ureditev obstoječih bližnjic med Zaloško in Fužinami ter preko ulice Nove Fužine, ter označitev dodatih prehodov za pešce prek slednje. Poudarili so tudi, naj se pri morebitni gradnji garažnih hiš v Fužinah zanje ne žrtvuje zelenih površin, pač pa obstoječa parkirišča. Pri tem naj se ne zmanjša prehodnosti prostora in skupnega števila dreves, v pritličjih pa naj se predvidi skupnostne prostori ter lokale za storitve.

Na sprehodu po Poljanah v Ljubljani so udeleženci med drugim predlagali prestavitev parkirnih mest na eni strani Ulice talcev s pločnikov na cestišče, ter ureditev kolesarjenja po ulici v obe smeri. Med bolj konkretnimi predlogi je bila tudi preureditev križišča te ulice z Ulico Janeza Pavla II., kjer bi z razširitvijo pločnikov ob križišču v obliki ledvic bistveno zmanjšali razdaljo, ki jo morajo pešci prehoditi preko cestišča med obema pločnikoma. Predlog so udeleženci tudi zarisali na cestišče v naravni velikosti.

Jane’s Walk: globalna akcija za lokalne učinke

Slovenski sprehodi so bili del globalne akcije, v okviru katere vsako leto prvi konec tedna v maju potekajo sprehodi v številnih mestih po svetu. Letos je tako število sodelujočih mest kot skupno število sprehodov doseglo nov rekord: potekalo je prek 600 sprehodov v 85 mestih po 19 državah.

Urbani sprehodi so bili pri nas prvič izvedeni lani na pobudo Inštituta za politike prostora, ko so štirje sprehodi v globalno mrežo mest vpeli Ljubljano, letos pa je potekalo kar 13 urbanih sprehodov v osmih slovenskih mestih. Sprehodom se je bilo mogoče pridružiti v Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Kranjski gori, Piranu, Škofji Loki ter v Ljubljani, kjer je potekalo šest sprehodov. Nekaj sprehodov, ki bodo potekali v povezavi z drugimi dogodki, je še v pripravi. V Mariboru bo tako urbani sprehod potekal 22. maja 2012 v okviru festivala Mladibor, v Postojni in Murski Soboti pa bodo sprehodi v poletnih mesecih.

Ključna vloga lokalnih nevladnih organizacij

Pobudo za akcijo je tudi letos dal Inštitut za politike prostora, ključno vlogo pri izvedbi sprehodov pa so imele predvsem lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki, ki so sprehode ob podpori inštituta tudi organizirali. Pri organizaciji je aktivno sodelovalo 12 nevladnih organizacij, prek 50 organizatorjev, vodij sprehodov in njihovih gostov pa je sodelovalo prostovoljsko.

Tako kot lani sta bila tudi letos lokalna partnerja pri organizaciji Kud Obrat in Zavod Bunker, pridružili pa so se jim še Zavod Trajekt, Skupina Štajn, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, Društvo za ustanavljanje krativnih zadrug, METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, Kud Zrakogled, Klub idrijskih študentov, Mladinski center Postojna, Zavod DrMr in drugi. Pri izvedbi sprehodov so sodelovale tudi nekatere javne ustanove, ki so pri tem poudarjale svojo vlogo v lokalnem okolju, zlasti Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center urbane kulture Kino Šiška ter Muzeji in galerije mesta Ljubljana.

Gremo na sprehod po mestu!

Urbani sprehodi Jane’s Walk

Tovrstna velika srečanja so pogosta tarča kritikov, češ da na njih prevladujejo pompozne, a prazne izjave. Vendar je mogoče z dovolj potrpljenja in posluha v morju besed najti zanimive izjave. Sledeče besedilo bi naj bilo izbor izjav, ki so se mi zdele zanimive.

V uvodnem nagovoru je Mercedes Bresso, predsednica Odbora regij (COR), izrazila močno nasprotovanje Urbani platformi (gre za eno od novosti, ki jih komisar načrtuje za uredbo Kohezijske politike po letu 2013). Odbor regij je nezadovoljen z zamislijo, da bi bila Urbana platforma organizirana za 300 izbranih mest in poudarja, da je ta načrt neskladen s sodobnimi participatornimi praksami (odprtimi za vsa mesta). Po navedbah Bressa ima te pomisleke tudi Evropski parlament. S temi navedbami je ponazoril igre moči, ki med institucijama (Odborom regij in Evropsko komisijo) potekajo za prevlado nad povezavami z evropskimi mesti.

Politični pomen vrha je izkazovala prisotnost in govor Joséja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije. V nenavadno čustvenem govoru je Barroso pozval k pametni in zeleni, trajnostni in vključujoči rasti namesto umetne rasti, ki jo poganja neodgovorno finančno vedenje. Glede na številčnost metropolitanske populacije (živeče v urbanih območjih z več kot 250 tisoč prebivalci), ki predstavlja 59% evropskega prebivalstva, morajo igrati urbana območja aktivno vlogo pri doseganju novih ciljev rasti. Ključen je na znanju temelječ, pri porabi virov učinkovit in brezogljični gospodarski razvoj mest, ki mora biti usklajen s pozitivnimi vrednotami evropskega modela urbanega razvoja. Barroso se je odločno zavzel za vključitev regionalnega in lokalnega nivoja v razprave o večletnem finančnem okvirju, čeprav nacionalne vlade temu predlogu niso naklonjene. Občinstvo je bilo lahko zelo zadovoljno s temi izjavami predsednika Komisije ter istočasno upalo, da to ni bilo samo laskanje regionalnim in lokalnim voditeljem, temveč dejanske prioritete, pri katerih bo Komisija vztrajala v prihajajočih težkih pogajanjih o prihodnosti Kohezijske politike.

Medtem ko je v razpravi večina članov Odbora regij (iz regionalnega nivoja in podeželskih območij) prespraševala ali celo nasprotovala predvidenemu povečanju vlog urbanih območij, je Jan Olbrycht, predsednik delovne skupine »Urban Intergroup« v evropskem parlamentu, poudaril pomembnost zavarovanja 5% sredstev za urbana območja in pojasnil, da naj bi bil to samo minimum, in da bi morala biti vlaganja v mesta še veliko večja.

Druga panelna razprava (in za moj okus tematsko najzanimivejši del srečanja) je bila razprava o vključevanju državljanov v regionalne in lokalne projekte. Župan Bratislave je opisoval evforijo, ki je med ljudmi vladala pred 23 leti, po padcu socializma. Ta se je v zadnjih letih spremenila v apatijo, saj so ljudje zaradi številnih primerov korupcije izgubili zaupanje v izvoljene politike. Dandanes se nova evforija razvija med mladimi, ki se zavzemajo za nov tip politike – zahtevajo namreč, da se participatorna demokracija vključi v procese odločanja.

Župan Genta je navedel veliko različnih družbenih novosti, kot je uvedba redno zaposlenih upravnikov sosesk, redne razprave v soseskah, zbiranje lokalno predlaganih projektov itd., ki se pogosto in uspešno uporabljajo v njegovem mestu.  Po besedah župana Aten ljudje veliko lažje nasprotujejo nečemu, kot da bi podali pozitivno mnenje. Mestni svet se je moral zelo potruditi, da je ljudi prepričal o nujnosti podzemnih parkirišč v gosto naseljenih mestnih predelih. Lokalna oblast mora vložiti dovolj časa in truda, da ljudi informira, z njimi razpravlja in jih prepriča o novih idejah ter si pribori njihovo podporo. To je še zlasti težko pri zapletenih zadevah, kot je prenova mestnih predelov, kjer se je potrebno odločiti o številnih strateških podrobnostih in je še toliko težje upoštevati različne interese in mnenja.

V povzetku je Simon Günther izpostavil svoje pomisleke glede neposredne demokracije. Po njegovem mnenju participatorne metode ne posvečajo pozornosti mnogim pomembnim vidikom, kot so interesi manjšin ali finančna vprašanja, saj predstavljajo določene interese skupin, ki so v te procese vključene (delavcev, srednjega razreda itd.). Poudaril je, da je nujna ponovna oživitev in posodobitev strankarske politike.

V zaključnem govoru je Mercedes Bresso, predsednica Odbora regij, povedala, da morajo mesta stopati na čelu tudi pri prizadevanjih za spremembe v razmišljanju o življenjskih stilih in potrošnji.

Celotno poročilo Ivana Tosicsa  – PDF (ang)

Nadzorni odbor, ki je pri URBACT-u zadolžen za strateško usmerjanje in sprejemanje odločitev, s katerimi se zagotavlja učinkovitost in kakovost programa, je v okviru tretjega razpisa izbral nove tematske mreže, navedene v nadaljevanju. Projekte je ocenila in razvrstila zunanja ocenjevalna komisija.

Potrjeni projekti bodo sedaj začeli z razvojno fazo, ki bo trajala do jeseni, in v kateri bodo svoja partnerstva razširili in v njih vključili še več mest.  Nove tematske mreže tako zdaj iščejo nove partnerje – mesta, pa tudi regionalne agencije, univerze in druge javne ustanove – da se jim pridružijo pri njihovem delu za bolj celovit in trajnosten urbani razvoj. V projektih programa URBACT lahko sodeluje od najmanj 5 do največ 12 partnerjev. Prihajati morajo iz ene od 27 držav članic Evropske unije, ali pa iz Norveške ali Švice.

Če želite postati partner v katerem od projektov, ali če se želite poučiti o kateri izmed tem, se obrnite na ustreznega vodilnega partnerja projekta.

Seznam potrjenih novih 19 projektov URBACT:

4D CITIES

Vodilni partner: Igualda (ES)

Kontakti vodilnega partnerja: Macarulla Sanz Enric enric.macarulla@gmail.com

Partnerji:, Tartu (EE), Novara (IT), Plunge (LT), Leeds (UK)

Tema: Spodbujanje celostnih politik za inovacije na področju zdravja, da bodo postale gonilna sila lokalnega gospodarskega razvoja.

CityLogo

Vodilni partner: Utrecht (NL)

Kontakt vodilnega partnerja: Haye Folkertsama h.folkertsma@utrecht.nl

Partnerji: Coimbra (PT), Zaragoza (ES), Genova (IT), Krakow (PL)

Tema: Znamčenje in trženje mesta za spodbujanje boljšega uvrščanja mest v pokrizno gospodarsko areno.

CreativeSpin

Vodilni partner: Birmingham (UK)

Kontakt vodilnega partnerja: Suresh Patel suresh.patel@birmingham.gov.uk

Partnerji: Mons (BE), Sevilla (ES), Rotterdam (NL), Wroclaw (PL)

Tema: Povezovanje kulturnih in kreativnih industrij z drugimi sektorji za spodbujanje učinkov prelitja za zagotavljanje trajnostnega in celostnega modela družbenoekonomskega razvoja.

CSI Europe

Vodilni partner: AGMA Manchester (UK)

Kontaktivodilnega partnerja:  Paul Evans Paul.evans@neweconomymanchester.com

Partnerji: Ancona (IT), Porto (PT), Poznan (PL), The Hague (NL)

Tema: Vključitev mest v strukture fonda za urbani razvoj Jessica (Jessica Urban Development Fund – UDF) – Vloga finančnih instrumentov pri učinkovitem prostorskem načrtovanju.

DID-RFSC

Vodilni partner: Umea (SE)

Kontakt vodilnega partnerja: Albert Edman albert.edman@umea.se

Partnerji: Agglomeration of La Rochelle (FR), Agglomeration of Grand Nancy (FR), Zalau (RO), Hradec Kralove (CZ)

Tema: Referenčni okvir za trajnostna mesta – nadziranje lokalnih strateških načrtov z vključevanjem deležnikov/državljanov v celosten in trajnostni pristop.

E4C

Vodilni partner: Consortium Red Local (ES)

Kontakt vodilnega partnerja: Ana Rodriguez arodriguezl@ayto-torrejon.es

Partnerji: Agueda (PT), Ghent (BE), Sunderland (UK), Patras (EL)

Tema: E-veščine za inovativna mesta s skupnim določanjem celostnih mestnih strategij, politik in praks.

ENTER.HUB

Vodilni partner: Reggio Emilia (IT)

Kontakt vodilnega partnerja: David Zilioli David.zilioli@municipio.re.it

Partnerji: Ulm (DE), Ciudad Real (ES), Craiova (RO), Agglomeration of Creil (FR)

Tema: Železniška vozlišča/multimodalne platforme regionalnega prometa v srednje velikih mestih kot gonilo za celosten urban razvoj ter gospodarsko, družbeno in kulturno regeneracijo.

EUnivercities

Vodilni partner: Delft (NL)

Kontakt vodilnega partnerja: Patrick Van Geel pvgeel@delft.nl

Partnerji: Varna (BG), Aachen (DE), Aalborg (DK), Lublin (PL)

Tema: Raziskovanje partnerstev naslednje generacije med mesti in univerzami za bolj strateško naravnano in učinkovito sodelovanje.

INNOVA

Vodilni partner: Tomares (ES)

Kontakt vodilnega partnerja: Alfonso Barrios Cardona abarrios@tomares.es

Partnerji: Santa Cruz (ES), Viborg (DK), Monza (IT), Molfetta (IT)

Tema: Trajnostna poslovna rast osnovana na inovacijah in znanju z ustvarjanjem konzorcijev inovativnih podjetij, participatornim vladovanjem in družbeno odgovornimi modeli.

JOBTOWN

Vodilni partner: Cesena (IT)

Kontakt vodilnega partnerja: Roberto Branchetti branchetti_r@comune.cesena.fc.it

Partnerji: Latsia (CY), Moshato Tavros (EL), Gondomar (PT), Thurrock (UK)

Tema: Lokalna partnerstva za izboljšanje priložnosti zaposlovanja mladih.

My Generation at Work

Vodilni partner: Rotterdam (NL)

Kontakt vodilnega partnerja: Cleo Pouw Cleo cc.pouw@rotterdam.nl

Partnerji: Antwerp (BE), Riga (LV), Gdansk (PL), Glasgow (UK)

Tema: Spodbujati zaposljivost mladih na spreminjajočem se trgu dela s poudarkom na podjetniških veščinah in pristopih.

PESL

Vodilni partner: Nantes (FR)

Kontakt vodilnega partnerja: Benoit Cuvelier   benoit.cuvelier@nantesmetropole.fr

Partnerji: Antwerp (BE), Sofia (BG), Gijon (ES),Stockholm (SE)

Tema: Vloga lokalnih oblasti pri vključevanju staršev v preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.

RE-Block

Vodilni partner: Budapest XVIII District (HU)

Kontakt vodilnega partnerja: István HUNYADI hunyadi@bp18.hu

Partnerji: Gelsenkirchen (DE), Komotini (EL), Malaga (ES), Iasi (RO)

Tema: Ustvarjanje trajnostnih večstanovanjskih stolpnic z družbeno kohezijo, zelenimi površinami in zmanjševanjem revščine.

SMART CITIES

Vodilni partner: Coimbra (PT)

Kontakt vodilnega partnerja: Fernando Zeferino zeferino@cm-coimbra.pt

Partnerji: Santurtzi (ES), Gualdo tadino (IT), Gdynia (PL), Mizil (RO)

Tema: Državljanske inovacije v pametnih mestih – izboljšanje javnih storitev z odprtimi inovacijskimi procesi .

Sustainable food for urban communities

Vodilni partner: Brussels Capital (BE)

Kontakt vodilnega partnerja: Stephanie Mantell smn@ibgebim.be

Partnerji: Athens (EL), Messina (IT), Amersfoort (NL), Bristol (UK)

Tema: Inovativne pobude za bolj trajnostno pridelavo/prodajo in porabo hrane v mestnih skupnostih.

URBACT Markets

Vodilni partner: Barcelona (ES)

Kontakt vodilnega partnerja: Núria Costa Galobart ncosta@mercatsbcn.cat

Partnerji: Torino (IT), Suceava (RO), Plovdiv (BG), Westminster (UK)

Tema: Lokalni trgi kot gonila lokalnega gospodarskega razvoja in regeneracije z raziskovanjem povezav med lokalno trajnostjo in uspešnimi trgi.

USE ACT

Vodilni partner: Napoli (IT)

Kontakt vodilnega partnerja: Gaetano Mollura gaetano.mollura@comune.napoli.it

Partnerji: Athens (EL), Barakaldo (ES), Dublin (IE), Baia Mare Metropolitan Assoc (RO)

Tema: Spodbujanje priložnosti za posameznike in podjetja, da se ustalijo na obstoječih lokacijah in preprečevanje nepotrebne izrabe zemljišč z uporabo novih načrtovalskih procesov in partnerskih pristopov.

USER

Vodilni partner: Agglomeration Grenoble Alpes Metropole (FR)

Kontakt vodilnega partnerja: Guillaume Tournaire guillaume.tournaire@lametro.fr

Partnerji: Barakaldo (ES), Malaga (ES), Pescara (IT), Lublin (PL)

Tema: Novi procesi in partnerstva za trajnostno in učinkovito urbano prenovo z uporabo znanja o rabah, ki ga imajo prebivalci in terenski delavci.

WOOD FOOTPRINT

Vodilni partner: Paços de Ferreira (PT)

Kontakt vodilnega partnerja: Duarte Pedro Álvares mail@mentortec.eu

Partnerji: Larissa (EL), Yecla (ES), Sternatia (IT), Wycombe (UK)

Tema: Spodbujanje lokalnega gospodarskega razvoja z uporabo degradiranih območij in zapuščenih prostorov, ki so posledica sprememb v lesnem oz. pohištvenem sektorju.

Več:

URBACT razpis - URBACT spletna stran (ang)

Pridruži se novemu URBACT projektu! Evropska mesta in drugi partnerji dobrodošli - URBACT spletna stran (ang)

Postani partner - URBACT spletna stran (ang)

Gre za približno uro in pol dolge vodene sprehode po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev v soseski, ustvarjajo priložnost za pogovor o težavah, ki jih prebivalci opažajo v svojem okolju, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti prijetnejše za življenje.

Urbane sprehode organizirajo in vodijo prostovoljci, udeležba na njih je brezplačna. Glavna značilnost sprehoda Jane’s Walk je pogovor, ki ga spremlja. Vodja sprehoda vodi pogovor z izpostavljanjem urejenosti prostora z vidika pešačenja, pripovedovanjem zgodb o soseski, hkrati pa vključuje v pogovor zanimive goste, povezane s posameznimi kraji ob poti, ter spodbuja ostale udeležence, da delijo svoja mnenja in opažanja. Udeleženci sprehodov imajo priložnost srečati manj poznane sosede, spoznati neznane podrobnosti o svoji neposredni okolici, ter se na kraju samem pogovoriti o svojih zamislih in predstavah o soseski. Organizatorji po sprehodu poskrbijo tudi za fotodokumentacijo sprehoda, poročilo o sprehodu in predvsem tudi za oblikovanje in posredovanje pobud in predlogov za ukrepanje, ki se oblikujejo med sprehodom.

Organizatorju urbanih sprehodov po Sloveniji Inštitutu za politike prostora in lanskim lokalnim partnerjem Kud Obrat, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Društvu kulturna četrt Tabor in Zavodu Bunker so se pri pripravi letošnjih urbanih sprehodov pridružile še druge nevladne organizacije in posamezniki: Zavod Trajekt, Skupina Štajn, Univerza za tretje življenjsko obdobje, DUKZ, METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, Kud Zrakogled, KIŠ, Boreo in drugi.

Letos bo 5. in 6. maja 2012 po Sloveniji potekalo 13 urbanih sprehodov po 8 mestih: Celje, Idrija, Kamnik, Koper – Olmo, Kranjska gora, Ljubljana – Murgle, Ljubljana – Tobačna, Ljubljana – Poljane, Ljubljana – Moste, Ljubljana – Fužine, Ljubljana – Kino Šiška, Piran, Škofja Loka.

Organizatorji vas vabimo, da se pridružite enemu ali večim sprehodom in preverite hodljivost svojih mest ali sosesk. Gremo na sprehod po mestu!

Med hojo se bo težko izogniti drevju. Mestna drevesa spodbujajo rabo odprtega prostora. Pešačenje je v družbi dreves prijetnejše, drevesa  pa povečujejo splošno gostoljubnost okolja za druženje in prispevajo k prijetnosti in lepoti mestnega okolja. Drevesa kot arhetip narave dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu. Drevesa pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu.

V kontekstu vzdržnega razvoja, podnebnih sprememb in kritičnega zdravstvenega stanja prebivalcev razvitega sveta mestno drevje še pridobiva na pomenu, rasteta pa tudi njegova ekonomska in politična vrednost. Medtem, ko je župan New Yorka Bloomberg leta 2007 napovedal, da bo v mestu v desetih letih posajenih milijon novih dreves, so v Londonu leto kasneje z novo metodo vrednotenja mestnih dreves  določili, da je viktorijanska platana na trgu Berkeley vredna 750 000 funtov. Če je povprečna vrednost mestnega drevesa v centralnem Londonu 12 000 funtov, je ta platana zaradi velikosti, zdravja, zgodovinske vrednost in števila ljudi, ki jim koristi, vredna toliko več. Dolgoživost, ki priča o zdravju drevesa in predvsem o ustreznem varovanju le tega, pa je v mestu zelo težko zagotoviti. Na veliko popularnost mestnega drevja poleg nesporne vrednosti drevja, vsesplošne privlačnosti in sporočilne moči, pomembno vpliva prav ogroženost dreves v urbanem okolju. Danes je v večini sodobnih mest mnogo lažje zgraditi hišo kot drevesu zagotoviti prostor in druge pogoje za rast in razvoj. V mestu so drevesa ogrožena in zato so potrebna posebno skrbne in strokovne nege. Skrbno ravnanje se začne pri načrtovanju prostora za rast, najprej pri rezervaciji prostora v planu, nato pri oblikovanju v načrtu, nadaljuje se pri izbiri vrste in nakupu sadike, pomembno se strokovnost in skrbnost preverjata pri izvedbi saditve, v polni meri pa dokažeta z vzdrževanjem in zaščito oz varovanjem drevja.

Koristnost drevja v mestnem okolju pride v polni meri do izraza zgolj in samo, če je drevo v dobri kondiciji, zdravo in lepo. Številna drevesa v slovenskih naseljih so daleč od dobre kondicije. Domači urbani drevesni fond je po eni strani zastaran, večinoma posajen pred štirideset in več leti, desetletja slabo vzdrževan, nestrokovno in neodgovorno obravnavan. Tudi letos smo bili lahko pred olistanjem priča številnim primerom obglavljanja dreves oziroma nestrokovnega žaganja debelejših vej, ki trajno prizadane drevo in zmaliči obliko krošnje. Razlogi za uničevanje so različni, v glavnem se storilci izgovarjajo na kaprice prebivalcev, upravnikov, voznikov. Praksa zaščite drevja na gradbiščih je izrazito slaba, predpisov se ne upošteva, drevje pa se skoraj praviloma trajno pohabi ali življenjsko prizadene in na koncu odstrani. Standard sajenja novih dreves se počasi izboljšuje, a evropskih drevesničarskih standardov ne uspemo v celoti uveljaviti. V Sloveniji še vedno tudi solimo ceste in pločnike, neodgovorno parkiramo, ne zahtevamo obvezne nadomestne saditve za vsako odstranjeno drevo in ne uveljavljamo absolutnega varstva odraslega mestnega drevja.

V zadnjih dveh desetletjih so številna evropska mesta zaradi izrednega pomena drevja uveljavila javni interes za varstvo odraslega drevja ter s tem podredila tudi ravnanje z drevjem v zasebni lasti občim pravilom, ki običajno zahtevajo vsaj troje: splošno varstvo odraslega drevja pred posekom, obveznost nadomestne saditve ter strokovno delo z drevjem. Vrednost odraslih dreves s časom samo narašča. Praksa novih saditev kaže, da so pogoji za odraščanje v mestih vse težji. Pri nas se problematike sekanja odraslega zdravega drevja v mestu še bistveno premalo zavedamo, čeprav se pa praksa ravnanja z drevjem iz leta v leto izboljšuje, sadi se številna nova drevesa, nekaterim pa so uspele tudi prav vzorčne prenove izjemno pomembnih nasadov.

Urbani sprehodi so lepa priložnost za opazovanje mestnega drevja, javnega in tistega v zasebni lasti, ki prav tako prispeva k lepoti in kakovosti mestnega okolja. Prav zanimivo je lahko enkrat za spremembo pozorno pogledati, kje in kako je drevje posajeno, kako zdravo in lepo je, kakšne vrste je, koliko je staro in nenazadnje, kako konkretno vpliva na privlačnost prostora za hojo. Udeleženci sprehodov bodo opazili različne stvari in tako prispevali k skupni oceni o vrednosti drevja na njihovem sprehodu za privlačnost prostora za pešačenje. Je prostor zaradi drevja bolj lep, zanimiv, varen, prijeten, gostoljuben za kužke, klopce in lokale, domač, prepoznaven, ali pa bi bil prav tako uporaben in privlačen za peš hojo tudi brez drevja? Kaj pa vpliva na to, da se lažje, raje in pogosteje odločimo za to, da neko pot opravimo peš? Strokovnjaki pravijo, da je pešačenje bolj privlačno, če so poti urejene, zanimive, varne, predvidljive, čimbolj direktne, privlačno pa povečajo tudi programi ob poti in ljudje, ki jih uporabljajo. Kaj pa drevesa, kako drevesa prispevajo k hodljivosti okolja in odločanju za pešačenje?

Mladinske politike potrebujejo novo paradigmo

Po besedah Roberta Arnkila je pri projektih za mlade pogosto tako, da so tisti, ki bi naj od njih največ pridobili, pogosto zadnji na katere se obrne pri njihovem načrtovanju in izvajanju. Mladi »deležniki« pogosto odigrajo pasivno in zgolj simbolično vlogo, s čimer se spodkopava osnovne cilje in trajnostnost projekta kot tudi pomnoževalne učinke rezultatov.

Celostno zastavljena mladinska politika mora še zlasti doseči tiste mlade, ki jih je sicer težje doseči. Graditi mora na neformalnih znanjih, veščinah in spretnostih mladih ter jih učinkoviteje povezovati z izobraževanjem, zaposlovanjem in podjetništvom. Robert Arnkil poudarja, da so za celovito izboljšanje mladinskih politik potrebno nova izhodišča začenši z dejanskim vključevanjem mladih, povezovanjem njihovih dejavnosti s shemami družbeno koristnega dela, javnimi deli, izobraževalnim sistemom in poslovnim svetom.

Kako to doseči? Partnerji pri projektu My Generation izpostavljajo tri ključne rešitve:

1. naloga: Vključiti mlade kot pristne soustvarjalce

Projekt My Generation si je prizadeval postopati drugače kot večina tovrstnih projektov. S sodelovanjem v projektih URBACT in My Generation so se v duhu kulture soustvarjanja lotili postopnega spreminjanja mladinskih politik in ukrepov. V vseh fazah projekta in pri vseh dejavnostih so se spraševali: Kako mladi sodelujejo v projektu? Kako bi lahko njihovo vlogo še okrepili?

Da bi zagotovili pristen stik z mladimi in dobre pogoje za soustvarjanje so v projektu My Generation prilagodili poteke delavnic in sestankov, načine komunikacije in vrste produktov, ki so jih pri tem uporabljali. Trudili so se, da bi bili ti aktivni, kreativni in bi spodbujali vse čute. Ugotovili so, da ni čisto nič narobe, če so sestanki zabavni!

2. naloga: Spremeniti ekologijo sodelovanja in način dela

Robert Arnkil pravi, da ni nobena skrivnost, zakaj se mladi negativno odzivajo na običajno naravo delavnic, ki temelji na predstavitvah in samogovorih. Kdo pa se ne? Zato je po njegovem mnenju potrebno predrugačiti celotno »ekologijo sodelovanja«. To je mogoče doseči z uporabo vseh kanalov in načinov človeške komunikacije in delovanja: z dialogom, gibanjem, plesom, glasbo, slikami in video posnetki.

Dober primer take prakse je ena od delavnic organiziranih v okviru projekta My Generation, kjer so namesto predavanj o tem, kakšno je mišljenje mladih v nekem mestu, organizirali začetni tečaj snemanja video posnetkov, ki so ga vodili strokovnjaki s tega področja. Udeleženci delavnice so se nato odpravili na ulice, kjer so posneli kreativne filme o tem, kakšno je mnenje mladih o mestu in kako ga dojemajo ter jih nato objavili na Youtube. Sodelujoči mladi so na ta način pridobili nova znanja (snemanje videa, skupinsko delo, uporaba interneta) in istočasno razvijali svojo kreativnost.

3. naloga: Spremeniti ekologijo mladinske politike

Nihče ne more sam razrešiti kompleksnih družbenih izzivov, zato je ključ do uspeha oblikovanje trajnostnih politik in vzpostavljanje dobrih odnosov med vsemi akterji, ki v mestih delujejo na področju mladih. S tem namenom so v okviru projekta My Generation organizirali delavnice z različnimi akterji, kot so predstavniki mladih, strokovnjaki, predstavniki mesta, podjetniki in politiki.

Predlog novega orodja za trajnostno mladinsko politiko: podoba mladinskih politik

Participacija mladih v vseh fazah pa sama še ni rešitev, saj je ravno tako pomembna tudi trajnostna zastavitev mladinske politike. Zato so v okviru projekta My Generation razvili »podobo mladinskih politik«. S pomočjo tega orodja so želeli izluščiti primere dobrih praks na različnih področjih mladinskih politik. Poleg tega naj bi orodje služilo ugotavljanju manjkajočih povezav, akterjev in praks.

Partnerje v projektu so zlasti navdihovale izkušnje nekaterih mest z zelo močno podobo mladinskih politik. Eno od teh mest je Rotterdam. Partnerska mesta so bila navdušena nad sposobnostmi mladih, ki so se vključevali v procese in nad inovativnimi načini mesta, s katerimi so zagotavljali, da je bil glas mladih resnično slišan. Tekom projekta se je za ključno strukturo za pritegnitev mladih v procese odločanja in zagotavljanje njihovega vpliva v mestu izkazal koncept Mladinskega sveta. Kot primer dobre prakse so Mladinski svet nato uvedli tudi v mnogih drugih partnerskih mestih projekta. Projekt My Generation se je zaključil leta 2011, toda njegova zapuščina še živi.

In search of sustainability in Transforming Youth Policy by Robert Arnkil – URBACT Tribune (PDF, ang)

My Generation – spletna stran URBACT (ang)

My Generation Final Results – spletna stran URBACT (ang)

OP-ACT je nastal z namenom, da bi 11 projektnim partnerjem nudil t.i. možnosti za akcijo (»options for action«). Projekt združuje mesta, ki se spopadajo s tremi značilnimi skupnimi težavami: spreminjajoča se demografija, pešajoča lokalna ekonomija in trenutna finančna kriza. Izkušnje iz avstrijskega Leobna, romunskega Mediasa in poljske Dabrowe Gornicze pa kažejo na svojevrstno kompleksnost stanja v vsakem od njih.

Razvijanje kreativnega okolja za mlade v Leobnu

Po besedah Wolfganga Domiana, vodilnega strokovnjaka pri projektu OP-ACT in generalnega direktorja Mestnih storitev v Leobnu, se projekt smiselno umešča v celotno sliko. »Lokalni akcijski načrt ni samostojna rešitev, temveč je povezan s širšo strategijo mesta« pravi Wolfgang Domian. Eden od njihovih ključnih ciljev je ustanovitev »kreativne delavnice« (Kreativwerkstatt) v Leobnu za umetnike, glasbenike, oblikovalce, uprizoritvene umetnike in svobodnjake dejavne v medijih in na področju informacijskih tehnologij. Poleg prostorov želijo uporabnikom ponuditi tudi financiranje in svetovanje. »Opravili smo anketno raziskavo v lokalnih šolah in ugotovili, da vsaj 50 odstotkov šolarjev želi ostati v regiji, vendar si želijo kreativnega prostora, kjer bodo lahko razvijali svoje ideje« je še dodal Wolfgang Domian. Leoben si brez dvoma želi obdržati mlade v mestu in ustvarjanje priložnosti na področju kreativnih industrij je vsekakor eden pomembnejših in za mlade privlačnih ukrepov. Primerne prostore za kreativno delavnico so že našli.

Kreativwerkstatt pa ni edini ukrep, saj si želijo zaobjeti čim več področij. Prednost nekoč močno industrijskega območja je, da v mestu prebiva veliko upokojenih visoko usposobljenih inženirjev, ki so lahko idealni mentorji mladim podjetnikom v slogu »poslovnih angelov«. Odprtost pri načrtovanju in vključevanje imigrantske skupnosti v mestu je že privedla do pobud za zagon začimbne tržnice v mestu. Nadaljnji načrti vključujejo tudi kampuse za starejše občane, informacijski center in izboljšanje stanovanjske ponudbe, zlasti majhnih apartmajev in prenove loftov, ki bi pritegnili mlade.

Wolfgang Domian dodaja, da ti načrti zelo dobro sovpadajo s siceršnjim pristopom mestnih oblasti: »V zadnjih 10 letih smo že veliko naredili in tako program URBACT kot projekt OP-ACT dobro peljeta ta razvoj naprej. Prepričan sem, da je tako tudi v drugih partnerskih mestih. Ponovno so dobili upanje, kar je zelo pomembno. Ne smemo obupovati nad situacijo, v kateri smo se znašli, temveč moramo poiskati dobre rešitve za stabilizacijo in obstoj.«

Študija izvedljivosti turističnega razvoja Dabrowe Gornicze ob jezerih

Ob pisanju lokalih akcijskih načrtov vstopi v igro vrsta različnih dejavnikov. V Dabrowi Gorniczi si želijo kljub še vedno pomembni vlogi železarske industrije v lokalnem gospodarstvu začeti novo poglavje v zgodovini mesta. Mesto želi razvijati turistični potencial štirih nekdanjih površinskih rudnikov, ki so jih po zaprtju spremenili v jezera. Doslej so dela v to smer potekala le še v okolici dveh od njih - Pogoria III in IV. Iztočna točka lokalnega akcijskega načrta je zato študija izvedljivosti, s katero bodo preverili, ali je mogoče koncept “zelenega turizma” širiti in ali je mogoče sčasoma privabiti obiskovalce ne samo iz mesta in okolice Katowic, ampak tudi iz širše regije.

Dosedanji turistični razvoj jezer je bil relativno omejen, saj je v ponudbi samo ena kolesarska steza dolga približno štiri kilometre in manjša jadralska dejavnost. Sedaj nameravajo poiskati investitorje za javno-zasebno partnerstvo, s katerimi bi razvijali vodne športe, kot sta vožnja z električnimi motornimi čolni in veslanje, razširili jadralsko ponudbo in zgradili več kolesarskih poti. Trenutno na območju ob jezerih primanjkuje tudi restavracij in hotelskih prenočišč, prav tako je potrebno prenoviti sistem znamčenja.

Povezovanje institutov praktičnega usposabljanja z lokalnimi podjetji v Mediasu

Znamčenje je tudi del lokalnega akcijskega načrta za Medias, katerega glavni izziv je zagotoviti nov bazen veščin in s tem spodbuditi razvijanje novih podjetij ter zajeziti upad prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih je to mesto s 55.000 prebivalci namreč izgubilo 10.000 ljudi, ki so kot visoko izobraženi iskalci zaposlitve odšli bodisi v glavno mesto regije, Sibiu bodisi v Bukarešto ali na tuje. Rezultat bega možganov je k tradicionalnim industrijskim zaposlitvam usmerjen trg dela, zlasti v povezavi z avtomobilsko industrijo, in pomanjkanje znanj potrebnih za kreativne in na znanju temelječe industrije.

Lokalni akcijski načrt Mediasa si zato prizadeva učinkoviteje povezovati javno šolstvo in institute praktičnega usposabljanja z lokalnim podjetništvom, da bi se delovna sila lahko bolje prilagajala potrebam obstoječih podjetij in tistim, ki jih želi mesto pritegniti in spodbujati. Sicer načrt predvideva še svetovanje potencialnim podjetnikom in nadaljnje delovanje podpornega centra, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen, da bi stimuliral sodelovanje med fakultetami in lokalnimi delodajalci. Center sedaj razvija sistem znamčenja za boljšo prepoznavnost Mediasa in bo v prihodnosti služil kot izobraževalna ustanova na področju kreativnih industrij, informacijskih tehnologij in medijev.

Možnosti za regionalni razvoj prepoznavajo tudi v vlaganjih v turistične potenciale zgodovinskega mestnega središča v kombinaciji z gradovi in dvorci v okolici. Medias bi bilo mogoče promovirati kot idealen kraj za pobeg v Transilvanijo, s čimer bi ustvarili nova delovna mesta za zaposlovanje v storitvenem sektorju.

OP-ACT je jasno zastavil izhodišča za spremembe na območjih, ki se sicer soočajo z negotovo prihodnostjo, vendar si lahko izborijo odločen presek s preteklostjo. Kot pravi vodilni strokovnjak projekta OP-ACT Hanns-Uve Schwedler: “ V večini naših partnerskih mest ostajata industrijska zapuščina in zgodovina močno zasidrani v miselnosti ljudi, kar posledično vpliva na oblikovanje politik. Veliko oviro predstavlja ravno slovo od ideje industrijskega mesta.”

Naslednji koraki tega projekta programa URBACT so srečanje med 20. in 22. junijem v Alteni v Nemčiji, kjer bodo razpravljali o gospodarski rasti, srečanje v Mediasu od 10. do 12. septembra , kjer bodo razpravljali o svojih lokalnih akcijskih načrtih in predstavitev le-teh na zadnjem OP-ACT srečanju v Leobnu med 7. in 8. novembrom.

Varnost otrok pri igri je brez dvoma zelo pomembna. Nenazadnje je samo poreklo otroškega igrišča povezano z zagotavljanjem varnosti – v industrijskem mestu so bila igrišča azili za varno odraščanje. Odnos do varnosti otrok, igrišč in igral je sicer kulturno pogojen in se skozi zgodovino spreminja. V razvitem delu sveta se standardi varnosti predvsem zvišujejo in v ameriški kulturi pravne varnosti je to privedlo do tega, da so igrišča postala za igro skoraj povsem nezanimiva. Za nenormalno visokimi žičnimi ograjami so prazne gugalnice bingljale visoko nad gumirano podlago in čakale, da bodo odrasli vanje dvignili in namestili otroka. Taka rešitev je po priporočilih pravnikov in inženirjev najbolje ščitila upravljavca pred tožbami staršev potencialno poškodovanih otrok. Na tak način varna igrišča so hitro postala predmet kritike. Zdravniki, socialni delavci, pedagogi in arhitekti, pa tudi številni starši so začeli glasno opozarjati na posledice pretirane zavzetosti za varnost, ki se kažejo v izgubi igralne vrednosti otroških igrišč in otroke prikrajšajo za pomembna življenjska doživetja in kakovost odraščanja.

Namesto popolne varnosti si zato številni prizadevajo za razumno mero varnosti. Razumna mera varnosti izhaja iz ugotovitev, da lahko otrokom uveljavljanje slabo domišljenih varstvenih ukrepov tudi škoduje. Upošteva različne vidike varnosti, od pravne varnosti upravljavca do varnosti kot vidika pridobivanja izkušenj in odraščanja. Razumna mera varnosti odgovornost za varnost razporeja med upravljavce igrišč, odrasle, ki otroke spremljajo pri igri, in otroke. Pri tem velja, da je na primer lesena trska v otrokovi nogi sicer neljuba, a za otroka z vidika pridobivanja izkušenj tudi dragocena nezgoda.

V duhu razumne varnosti danes najboljša igrišča padce pod igrali blažijo s sipkimi materiali, ne z gumo, lesena igrala imajo obdelana grobo, plezala so nameščena tudi za igro otrok s posebnimi potrebami ter dovolj visoko, da zanimajo tudi večje otroke, in podobno. Blato na igrišču na primer povezujejo tudi z intenzivnostjo igre in ne nujno s slabim vzdrževanjem. Kdor lahko izbira, moderno otroško igrišče snuje kot poligon dogodivščin, ki nujno vključuje vodo, poskrbi, da se spreminja skozi letne čase, in da na vse možne načine daleč presega zbirko tehnično perfektnih igral. Igralne priložnosti dobro igrišče gradi tudi na potencialu prostora, naravnih materialih in doživljajski pestrosti. Danes so varnostni mehanizmi vgrajeni v standarde za opremo in montažo le te, medtem ko igralno vrednost igrišč zagotavljamo v okvirih razumnih meja varnosti.

Razumna mera varnosti je še posebej pomembna pri vrednotenju in prenovi starejših in zastaranih igrišč. Uveljavljanje novih meril varnosti namreč lahko vodi tudi v osiromašenje igralnih površin. Ker se vidiki in standardi varnosti s časom spreminjajo, je razumno in tudi gospodarno, da starih igral in opreme ne ocenjujemo z vidika novih standardov. Stopnjo varnosti je smiselno proučiti širše in poskrbeti, da ne prevlada nekritično uveljavljanje varnosti, ki ga vodi predvsem zaščita pravne odgovornosti lastnika igrala.

Slovenska mesta in druga naselja so polna starih javnih otroških igriščih in podobno velja tudi za vrtce in šole. Ko smo v Sloveniji pred slabim desetletjem prevzeli evropske standarde za igrala in igrišča, smo se znašli tudi na spolzkem terenu zagotavljanja varnosti na otroških igriščih. Odpirajo se namreč vprašanja o kakovosti in ceni novih igral, kot tudi tista o zagotavljanju formalno-tehničnih vidikov varnosti na obstoječih igriščih, ki lahko vplivajo na siromašenje in na zmanjšano igralno vrednost igrišč.

Morda pa bi nekatera igrala lahko na igriščih ostala, dokler ne bodo zamenjana z novimi, med tem pa bi se otroci in vzgojitelji, pa tudi starši in skrbniki seveda, več in večkrat pogovarjali o varni rabi igral in o nevarnostih, ki prežijo pri igri na otroke? Morda bi starši znali razumeti vlogo igral in igrišča tudi preko meja tehnične varnosti ter zvišati prag sprejemljivosti za nezgode, če bi jim na primer zdravnik razložil, kako dragocene so male nezgode za razvoj zdrave osebnosti? Morda pa so starši tako ali tako sposobni razumeti več, kot se zdi, kadar smo pod vtisom največjih problemov? Zagotavljanje varnosti otrok bi morali vsekakor obravnavati širše in preprečevati neutemeljene in nekoristne ukrepe, ki vodijo v nekritično odstranjevanje opreme.

Ko te dni po spletu kroži vabilo na seminar »Zagotavljanje varnosti otroških igrišč«, si zato želimo, da bi Ministrstvo z uveljavitvijo pravilnika podalo tudi bolj nedvoumna navodila, kako varovalno ravnati v primeru obstoječe igralne opreme in ureditev igrišč. Trenutno se zdi, da je upravljavce igrišč prepustilo na milost in nemilost pooblaščenim za varnost nekoliko nepremišljeno, ko je spregledalo možne razplete ter nevarnost, da bodo igrišča brez igral postala nezanimiva.

Poziv za razumno ukrepanje je utemeljen tudi na dejstvu, da so v duhu prizadevanj za varnost inšpektorji pred nedavnim zahtevali tudi odstranitev nevarnih in strupenih rastlin iz odprtega prostora ob naših vrtcih, med njimi pa so se znašli tudi vrtnica, navadni zvonček in liguster. Kako se otroci z vrtnicami in zvončki spopadajo izven ograj vrtcev pa je že druga zgodba.

Kot opozarja Tretji člen, Slovenija doživlja poplavo oglasnih veleplakatov. Nihče pravzaprav ne ve, koliko jih je – ocene se gibljejo med 7.000 in 10.000 plakati. A to število kljub nasičenosti in vedno večjemu odporu javnosti še naprej raste.

Naraščanje števila veleplakatov temeljito spreminja podobo slovenskega podeželja. Kot ugotavlja Tretji člen, v naši krajini ne prevladujejo več kozolci, gnezda štorkelj ali pogledi na vršace. Pokrajino vse bolj opredeljujejo vsiljiva oglasna sporočila, zaradi katerih se zdi, da živimo v deželi nebrzdanega potrošništva in ne v državi aktivnih državljanov, kjer je javni interes pomembnejši od partikularnih interesov kapitala.

Tretji člen opozarja, da ima poplava plakatov številne negativne učinke na kakovost življenjskega okolja. Oglasne konstrukcije posegajo v javni prostor in si prilaščajo neprecenljive javne dobrine, kot je neoviran pogled na krajino. Njihove agresivne postavitve ogrožajo prometno varnost. Umetno osvetljeni plakati svetlobno onesnažujejo tudi ponoči, povzročajo nepotrebno porabo električne energije ter škodljivo vplivajo na številne živalske vrste. Razprodana krajina je vedno večja ovira tudi turizmu, katerega glavna vrednota je ravno čisto, neokrnjeno naravno okolje.

Slovenska država se je doslej prilagajala interesu oglaševanja. Oglasno poplavo dopušča z razdrobljeno in pomanjkljivo zakonodajo, katere izvajanje je praktično nemogoče nadzirati.

Tretji člen zato poziva vlado, ministre, pristojne za prostor, okolje in promet, ter državni zbor, da zaustavijo poplavo oglaševanja. Zahteva, da se javni interes postavite pred zasebnega, ter da pristojno pripravijo in sprejmejo vse potrebne ukrepe za ustavitev poplave oglaševanja izven mest.

Pozivu se lahko pridružite tukaj.