Novice

Urejanje javnih zelenih površin na Konferenci komunalnega gospodarstva

13. 09. 2018

Maja Simoneti

Na osmi Konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku bo letos prvič na programu tudi tematski sklop "urejanje in čiščenje javnih površin". Konferenčni program kaže, da je Zbornica komunalnega gospodarstva pod ta naslov umestila vsebine, ki se nanašajo na urejanje javnih zelenih površin (o naravi v mestu, ravnanju z drevesi, samooskrbi) in tokrat usmerila pozornost udeležencev na posebnosti te sicer zapostavljene komunalne dejavnosti.  Urejene zelene površine so komunalna infrastruktura katere pomen se povečuje. Od tega, kako so urejene javne zelene površine, kje in kakšne so, je odvisno, kako zdravi so prebivalci in kako zdrava sta urbana narava in okolje, kako odporno je naselje na podnebne spremembe, kako prijetno je naselje za vsakdanje življenje in kako privlačno je za obiskovalce in nove investicije. Urejanje javnih zelenih površin je komunalna dejavnost lokalnega…

UEL – Urbano izobraževanje v živo

30. 08. 2018

Urban Jeriha, Aidan Cerar

Raziskovalni projekt Urban Education Live (Urbano izobraževanje v živo) raziskuje, kako lahko univerze zadovoljijo potrebo po večji vključenosti skupnosti v upravljanje mest. Projekt podpira JPI Urban Europe, v Sloveniji prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Partnerstvo sestavlja 5 različnih partnerjev iz 4 držav, v slovenski ekipi sodelujeta Fakulteta za družbene vede in IPoP – Inštitut za politike prostora. Ključno vprašanje projekta je, kako lahko univerze prispevajo k razvoju mest. Natančneje, kako lahko univerze s svojimi viri, znanji in vlogo v družbi podprejo lokalne skupnosti pri aktivnostih za boljše življenje v mestih. Projekt tako razvija in testira nov model sodelovanja med univerzo in lokalnimi skupnostmi. Po tem modelu bi univerze postale pospeševalec urbanih sprememb, saj bi univerze razvile nove načine in spodobnosti sodelovanja…

Mesta mestom #7: 100 % eko šolska prehrana

29. 08. 2018

Trajnostna pobuda za ozemeljsko kmetijsko-prehransko politiko

Mouans Sartoux, Francija 10.331 prebivalcev hrana, zdravje, okolje Hrana ima pomembno socializacijsko in družabno funkcijo. Hrana nas povezuje. Pa vendar je hrana še mnogo več. Je ključna za življenje, način njene pridelave pogojuje razvoj. Po eni strani pridelava hrane vpliva na okolje, po drugi strani na zdravje ljudi. Ne glede na najrazličnejša prehranska gibanja in prakse se danes kot okoljsko in družbeno najbolj učinkovita kaže odločitev za ekološko in lokalno pridelano hrano – ki od zemlje do krožnika prepotuje najkrajšo pot in zlasti v urbanem okolju na novo vzpostavlja že skoraj povsem izgubljen stik človeka z izvorom hrane. Mouans Sartoux s kombinacijo praktičnih in sistemskih ukrepov zagotavlja dostop do ekološko in lokalno pridelane hrane. V francoskem mestu Mouans Sartoux, na Azurni obali, so že pred dvajsetimi leti začeli zaznavati pomanjkanje kakovostne…

Lizbona podpira tradicionalne trgovine

23. 08. 2018

Lizbona s programom Trgovine z zgodovino nagrajuje in podpira trgovine, katerih zgodovinska in kulturna dediščina prispevata k identiteti mesta. Do danes je nagrado prejelo 82 trgovin. Podali se bomo na obisk v štiri trgovine in spoznali osnovne točke programa, ki je prejel URBACT nagrado za dobro prakso. Trgovina: eden od stebrov zgodovinskega razvoja Lizbone Trgovina igra že 2000 let ključno vlogo v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju Lizbone, ki se nahaja na ustju reke Tajo. Zaradi odlične lokacije so se v največjem portugalskem mestu naselili najrazličnejši ljudje. Poleg tega je zaradi strateške lokacije postala najpomembnejše trgovsko pristanišče z logističnimi povezavami mednarodne trgovine in obiski križark. Ker je trgovina eden od stebrov razvoja Lizbone, so tradicionalne trgovine vedno prispevale k prepoznavnemu edinstvenemu značaju mesta. Velike novogradnje…

Glasneje kot kadar koli prej slišim: možnosti!

17. 08. 2018

Ta zgodba se dogaja v Oberhausnu v Porurju v Nemčiji, kjer se je zbrala žirija, da bi izbrala zmagovalce za naš izziv „idea challenge“ za leto 2018. Spoznajte pet žirantov, ki združujejo raznolike poglede na demokracijo v Evropi. Vodni stolp na železniški postaji v Oberhausnu, mestu v Porurju v Nemčiji, so preobrazili v laboratorij za intervencije. Pred tremi leti smo se srečali s tem prostorom, ko je projektna ekipa želela skupaj z begunci prenoviti stolpnico ter tako oživiti mesto od spodaj navzgor – in zmagala na našem izzivu z idejo “Refugees for Co-Creative Cities”. Junija letos je zgradba postala prizorišče še enega poglavja Advocate Europe, saj smo sem povabili žirijo, da izbere zmagovalce izziva za leto 2018 na temo demokracije v Evropi. Srečanje je gostila naša alumni ekipa, s katero smo ves čas v stikih. V vodnem stolpu železniške postaje v Oberhausnu…

Mesta mestom #6: Igraj se in se razvijaj

02. 08. 2018

Vključujoča prenova zelenih urbanih površin Macerata, Italija 43.000 prebivalcev otroška igrišča, prenova, zelene površine Otroška igrišča na javnih zelenih površinah so osnovna infrastruktura za igro in gibanje otrok na prostem. Poleg tega so igrišča prostori, na katerih se prebivalci, uporabniki igrišč in spremljevalci otrok, spoznavajo med seboj in razvijajo sosedske vezi. Pri urejanju in vzdrževanju igrišč, ki nista zanemarljiv strošek v občinskem proračunu, mesta pogosto tožijo nad vandalizmom in neželenimi rabami. To je tudi eden od razlogov zato, da so pri nas vrtčevska in šolska igrišča ograjena, tudi zaklenjena in nedostopna za javno rabo. Strokovnjaki opozarjajo, da je v boju proti vandalizmu in neželenim rabam lahko zelo učinkovito vključujoče načrtovanje in vzpostavljanje neformalnega nadzora nad rabo, ki ga izvajajo prebivalci in uporabniki sami.…

Strategija varstva in razvoja za učinkovito upravljanje zelenih površin

17. 07. 2018

Maja Simoneti

Strategija varstva in razvoja zelenih površin (tudi Strategija urejanja zelenih površin) je orodje za celovito in vključujoče urejanje zelenih površin in odgovor na povečane lokalne potrebe po zelenih površinah in njihovih funkcijah. Obenem je tudi odgovor na težave, ki jih lokalnim skupnostim pri urejanju povzročajo razdrobljeno lastništvo in pristojnosti za upravljanje, pomanjkanje sredstev in znanja. Slovenske občine so danes pri urejanju zelenih površin omejene, strokovno lahko ukrepajo zgolj na svojih zelenih površinah, pogoje za urejanje na ostalih zelenih površinah pa uveljavljajo mnogo težje. Občina lahko s pripravo Strategije urejanja zelenih površin zagotovi: 1) da prebivalci in drugi lastniki zemljišč bolj učinkovito sodelujejo z javnimi službami in nosilci urejanja prostora pri urejanju zelenih površin in 2) da zasebne in javne zelene površine skupaj bolj…

Konkretna utopija v vsakdanjem življenju

15. 07. 2018

Marko Peterlin

Danes se bo v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA) uradno odprla razstava povojne jugoslovanske arhitekture z naslovom H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980 (angl. Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948–1980). Razstava prvič predstavlja izjemno delo vodilnih arhitektov in arhitektk socialistične Jugoslavije mednarodnemu občinstvu. Pripravili so jo Martino Stierli, glavni kurator za arhitekturo in oblikovanje pri MoMA, Vladimir Kulić, profesor univerze Florida Atlantic, in Anna Kats, pomočnica kuratorja za arhitekturo in oblikovanje v MoMA. Izbor in nabor slovenskih eksponatov je predlagala delovna skupina, ki so jo sestavljali Matevž Čelik, Luka Skansi in Martina Malešič. Avtorji razstave so poudarili, da razstava izpostavlja pomemben, a doslej premalo preučen sklop modernistične arhitekture, katere napredni prispevki odmevajo…

Parkirna politika Idrije – utemeljena na podatkih in oblikovana skupaj z meščani

12. 07. 2018

dr. Aidan Cerar, Urban Jeriha

Parkirna politika je za načrtovalce prometa velik izziv. Če za promet velja, da se nanj spoznajo vsi, potem velja za vprašanja s področja parkiranja še to, da ljudi hitro razburijo. Sodobne parkirne politike temeljijo na optimalni izrabi površin za parkiranje in praviloma zmanjšujejo ponudbo parkirišč ali pa vpeljujejo nove parkirne režime, s katerimi želijo prepričati ljudi, da se ni mogoče in tudi ni treba povsod pripeljati z avtomobilom. Ker zmanjševanje možnosti za parkiranje v skupnost lahko vnese razburjenje, je pomembno, da prebivalci razumejo in sprejmejo razloge za omejevanje parkiranja. To pa ni mogoče, če vsi skupaj ne poznamo dovolj natančno značilnosti parkiranja v kraju. Katera parkirišča so bolj zasedena, katera manj, kdaj in kdo na njih parkira? IPoP – Inštitut za politike prostora je sodeloval v konzorciju, ki je pripravil novo parkirno politiko Idrije,…

Parkirni utrip za parkirno politiko, utemeljeno na dejstvih

12. 07. 2018

Urban Jeriha, dr. Aidan Cerar

Analiza parkirnega utripa je metoda za ugotavljanje zasedenosti parkirnih prostorov. Z opazovanjem, beleženjem in obdelavo pridobimo kvantitativne podatke, ki jih lahko uporabimo za oblikovanje nove parkirne politike. Angleška izraza za analizo parkirnega utripa sta parking beat survey ali patrol survey. Optimiziranje števila parkirnih mest in njihova souporaba preko dneva omogoča več prostora za pešce, kolesarje in za javni prostor, kar dviga kakovost bivanja v mestih. Z analizo parkirnega utripa pridobljeni podatki so v veliko pomoč izdelovalcem prometne politike, zlasti pa so dobra podlaga v procesih sodelovanja z ostalimi akterji: prebivalci, lastniki trgovin in lokalov ter drugimi javnostmi. Pogovor, ki temelji na preverljivih in zanesljivih podatkih, je veliko lažje voditi kot soočenje čustvenih ali ideoloških mnenj. Podatki so temelj za boljšo parkirno politiko, zmanjšajo…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt