Novice

Ravnanje z drevjem

12. 11. 2017

Maja Simoneti Ravnanje z drevjem še kar vztrajno vznemirja prebivalce naše države. V zadnjem času se je zelo nedvoumno pokazalo, da problemi, na katere opozarjajo predvsem prebivalci, vendarle ne izvirajo samo iz nemoči občin v odnosu do zasebne lastnine, zato je vredno vztrajati in iskati rešitve. Problemi z upravljanjem javnih površin, v okvir katerih sodi tudi vzdrževanje zelenih površin in drevja, niso znani samo slovenskim občinam. Bistvena razlika med Slovenijo in državami po katerih se radi zgledujemo je, da imamo pri nas očitno resne težave s strokovno prakso, medtem ko v tujini poročajo predvsem o težavah s sredstvi. Privatizacija javnih storitev je pomembno zarezala v prakso vzdrževanja v evropskih državah in to že bistveno pred tem, ko je leta 1992 tudi slovenski sistem komunalnih služb zajel val strukturnih sprememb. Prav zaradi tega daljšega obdobja izkušenj…

Urbana prenova v malih in srednje velikih mestih

26. 10. 2017

V torek, 24. oktobra 2017, je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Ljubljani potekala Zaključna konferenca 25. bienala oblikovanja (BIO 25) in projekta Trajnostna urbana regeneracija (TrUR). Muzej za arhitekturo in oblikovanje, prostoRož in Inštitut za politike prostora smo združili moči, da bi predstavili svoje aktivnosti v malih in srednje velikih slovenskih mestih ter poudarili, da ti kraji pri zagotavljanju kakovosti življenja in sledenju trendom urbane prenove ne zaostajajo za velikimi mesti. V Sloveniji prevladujejo zelo majhna mesta V uvodnih govorih sta Maja Vardjan (MAO) in Marko Peterlin (IPoP) predstavila specifike malih in srednje velikih mest ter postavila teoretični okvir za nadaljnjo razpravo. Slovenija se od drugih evropskih držav razlikuje po tem, da ima veliko zelo majhnih mest, kar 90 odstotkov vseh mest se po študiji ESPON TOWN uvršča v to kategorijo.…

Malo, tako veliko: Zaključna konferenca 25. bienala oblikovanja (BIO 25) in projekta Trajnostna urbana regeneracija (TrUR)

23. 10. 2017

Torek, 24. oktober 2017, ob 17.00 Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na Fužine 2, Ljubljana Organizatorji: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, prostoRož, Inštitut za politike prostora Letos so se Bienale oblikovanja, prostoRož in IPoP – Inštitut za politike prostora podali na teren. 25. bienale oblikovanja: Daleč, tako blizu, se poleg Ljubljane odvija še v Grosuplju, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah in Piranu, torej tam, kjer živi večina prebivalcev Slovenije – na podeželju ter v malih in srednje velikih mestih. BIO 25 je s svojim delom na terenu mobiliziral širok krog ljudi in organizacij za sodelovanje pri iskanju priložnosti in udejanjanju sprememb, po katerih kličejo spremenjena demografija, podnebje in ekonomska realnost. Tudi drugi strokovnjaki na področju urbanega razvoja svojo pozornost usmerjajo v manjša mesta. Eno od njih je Idrija, kjer sta prostoRož…

Mesta v ospredju pri prehodu na krožno gospodarstvo

20. 10. 2017

Včeraj, 19. oktobra 2017, je v Mariboru potekala mednarodna konferenca Mesta in krožno gospodarstvo – Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja. Namen organizatorjev konference – Ministrstva za okolje in prostor, IPoP – Inštituta za politike prostora in Skupnosti občin Slovenije – je bil poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Zbrane je pozdravil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Maribor si v zadnjih letih močno prizadeva za prehod na krožno gospodarstvo in je za to pridobilo tudi kar nekaj podpore na evropskih razpisih, pa tudi prepoznavnosti na evropski ravni.   V uvodnih nagovorih sta Tadej Slapnik iz kabineta predsednika vlade RS in Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor poudarila vpetost Slovenije v prizadevanja za prehod…

Starejši pešci v prometu

17. 10. 2017

Konec septembra sta Zveza društev upokojencev Slovenije – ZDUS in Agencija za varnost prometa – AVP na 17. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirala okroglo mizo o starejših kot pešcih. Namen organizatorjev je bil opozoriti na to, da so starejši ena najbolj ogroženih skupin v prometu in začeti široko razpravo o tem, kako je možno poskrbeti za izboljšanje njihove varnosti. Pogovor je vodil Andrej Jus, na okrogli mizi pa so sodelovali: mag. Igor Velov, director Agencije za varnost prometa, dr. Majda Zorec Karlovšek iz Združenja za forenzično toksigologijo, mag. Ivan Kapun iz Generalne policijske uprava RS, dr. Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Branko Celar iz Gorenjske pokrajinske zveze društev upokojencev, mag. Goran Jovanovič iz Zavod za prometno varnost in dr. Maja Simoneti iz Inštituta za politike…

Mesta in krožno gospodarstvo – Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja

07. 10. 2017

Vabimo vas na konferenco, ki bo 19. oktobra 2017 potekala v Mariboru. Z njo želimo poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Seznanili se bomo s prizadevanji vlade in ministrstev ter Mestne občine Maribor. Tuji strokovnjaki in praktiki bodo predstavili nove urbane prakse, ki pomembno prispevajo k prehodu mest v krožno gospodarstvo in pri katerih ključno vlogo igrajo prebivalci mest in skupnosti. Popoldanski del dogodka bo v znamenju programa URBACT. Spoznali bomo nagrajene dobre prakse iz Kranja in Ljubljane ter si pobliže pogledali možnosti sodelovanja pri razpisu za prenosna omrežja, ki bo objavljen kmalu.   Prijavite se tukaj in se pridružite predstavnikom iz državne, regionalne in lokalne uprave, strokovnjakom nevladnega sektorja, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter praktikom s področja razvoja novih praks. Udeležba je brezplačna, vendar je…

Sistem urejanja javnih zelenih površin

06. 10. 2017

Maja Simoneti Skoraj vsak teden lahko v časopisih beremo o tem, kako so prebivalci v nekem slovenskem nasleju vznemirjeni zaradi ravnanja z drevjem v njihovem okolju. Ravnanje z javnim drevjem je del sistema urejanja javnih zelenih površin za katerega so odgovorne občine. Kaj se dogaja, da urejanje javnih zelenih površin povzroča toliko vznemirjenja, se sprašujejo prebivalci od Hrvatinov do Maribora in zadnje dni tudi vsi, ki jih je presenetila napoved o poseku bukve ob Bohinjskem jezeru. Vse kaže na sistemsko pomanjkljivost v urejanju javnih zelenih površin. Sistem urejanja (vzdrževanja) javnih zelenih površin se je v Sloveniji spremenil po letu 1992; na osnovi nove Ustave RS, Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o varstvu okolja je bila sprožena reorganizacija občinskih komunalnih služb na katero sta dodatno vplivala tudi privatizacija…

Posvet o urejanju javnih zelenih površin

05. 10. 2017

Maja Simoneti Urejanje zelenih površin je tista dejavnost, ki zagotavlja, da parki in zelenice, drevoredi in posamezna drevesa v naseljih ustvarjajo zdravo in privlačno bivalno okolje. Beseda urejanje se je uveljavila v praksi za poimenovanje dejavnosti povezanih z vzdrževanjem. V Sloveniji so za urejanje javnih zelenih površin zadolžene občine, urejanje zelenih površin je del obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja: »urejanje in čiščenje javnih površin« (ZVO, 2004). Za izvajanje te javne službe ni enotnih državnih predpisov in strokovnih meril, ki bi določila standarde del in nalog. Je pa priprava takih državnih predpisov v zakonu predvidena (ZVO, 1993; ZVO-1, 2004). Zaradi različnih težav, ki jih v praksi zaznavajo občine, izvajalci javne službe in tudi prebivalci, je bil letos pozimi organiziran prvi posvet o izvajanju te gospodarske javne službe…

Sociološko-urbanistična analiza Rakove Jelše

02. 10. 2017

Zadruga Zadrugator

Rakova Jelša, ljubljanski predel z zgodovino izolacije in občinskega zanemarjanja, a hkrati tudi samoniklosti in neformalnega delovanja, bo v prihodnjih letih deležna vsaj dveh večjih investicij Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana. Na parceli v sredini predela bo sklad zgradil 150 stanovanj, na parceli severneje pa načrtuje gradnjo 120 stanovanj, med katerimi bo predvidoma 30 zadružnih. Oba projekta ponujata veliko priložnost za vnos prepotrebne javne infrastrukture v predel, ki ga, poleg neurejene osnovne infrastrukture, zaznamuje pomanjkanje zelenih površin, igrišč, skupnostnih prostorov in osnovnih storitev. Hkrati pa je večje zanimanje občine za predel tudi priložnost, za vzpostavitev sodelovanje z lokalnimi prebivalci, odpiranje kanalov in prostorov za participacijo in predvsem za krepitev zaupanje med javnimi akterji in obstoječimi prebivalci. Da pa bi bili posegi…

Funding the Cooperative City: delovni pogovor o financiranju skupnostnih prostorskih praks

28. 09. 2017

Četrtek, 19. oktober 2017, ob 19. uri v Tkalki, Alternativni poslovni stavbi, v Tkalskem prehodu 4 v Mariboru IPoP – Inštitut za politike prostora v okviru Mreže za prostor vabi na delovni pogovor o financiranju skupnostnih prostorskih praks, ki bo v četrtek, 19. oktobra 2017, ob 19. uri v Tkalki v Mariboru. Usposabljanje o alternativnih poslovnih modelih bo vodila Daniela Patti iz organizacije Eutropian. Predstavila bo izkušnje iz mest po Evropi, ki jih je Eutropian zbral v knjigi Funding the Cooperative City: Community Finance and the Economy of Civic Spaces (več). Daniela Patti je italijansko-britanska arhitektka in urbanistka, osredotoča se na urbano regeneracijo in okoljsko načrtovanje s posebnim poudarkom na upravljanju metropolitanskih območij in sodelovalnem načrtovanju. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku. PROGRAM  

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt