Novice
copyright Bostjan Pucelj

V šolo s Pešbusom

21. 06. 2017

S koncem šolskega leta se končujejo tudi spremljane poti otrok v šolo peš po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku, znane kot Pešbusi. Po lanski pilotni izvedbi na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici, so letos prvič potekale v celoti v organizaciji samih šol in občin, ob podpori Inštituta za politike prostora. Na štirih osnovnih šolah v Novi Gorici, Novem mestu, Ilirski Bistrici in Ljubljani se je prek 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo. Osnovnošolci danes vse manj časa preživijo zunaj, zaradi česar se zmanjšujejo njihove gibalne sposobnosti, narašča pa debelost in z njo povezane bolezni. V šolo jih največkrat z avtomobili vozijo skrbni starši, kar pa ne vpliva dobro na njihovo zdravje, telesno pripravljenost in samostojnost. Pešbus je odgovor na opisane izzive. Z njim lahko otroci vsak dan…

img-20170602-143225-1_orig

Urbanisti napovedujejo: urbana prenova trka na vrta slovenske urbane politike

20. 06. 2017

Maja Simoneti

V začetku meseca se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani zbralo dobrih sto udeležencev Sedlarjevih srečanj, ki so prišli iz različnih podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, občin in drugih organizacij. Letos je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije dogodek posvetilo razmisleku o urbani prenovi, ki se v Sloveniji, kljub načelni podpori in usmeritvam v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), iz različnih razlogov še vedno ne izvaja res aktivno in sistematično. Zbrane so najprej nagovorili predsednica društva dr. Liljana Jankovič Grobelnik, direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, in direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije dr. Igor Bizjak. Vsak po svoje so izpostavili velik pomen…

NIFOB Pretty unvacant web

Lepi, a ne prazni

09. 06. 2017

Izbor za najboljši primer revitalizacije prazne zgradbe v sodelovanju s skupnostjo

Pred nekaj dnevi je Inštitut za politike prostora – IPoP začel z izborom za najboljši primer revitalizacije prazne zgradbe v sodelovanju s skupnostjo. Namenjen je upravljavcem revitaliziranih zgradb, za katere velja pogoj, da so v javnem lastništvu vendar upravljane s strani skupnostnih, nevladnih ali podobnih organizacij oziroma skupin. Pomembno je še, da so bile zgradbe, ki so predmet prijave, pred začetkom procesa revitalizacije nekaj časa prazne oziroma brez vsebine. Sodelovanje v izboru je zelo preprosto: izpolniti morate kratko prijavnico in priložiti dve sliki. Ker je izbor mednaroden poteka cel postopek v angleškem jeziku.  Prav tako so v angleškem jeziku vsi materiali povezani z izborom. Več informacij najdete na tej povezavi - http://newideasforoldbuildings.eu/. Rok za oddajo prijave je 15. junij 2017.

20150904-Slovenska-po-prenovi-02-foto-STA

Urbana agenda za EU: Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost

08. 06. 2017

6. junija 2017 je v Ljubljani potekalo Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost. Predstavniki mest so se srečali z enim od slovenskim predstavnikov v Partnerstvu za urbano mobilnostv okviru Urbane agende za EU. Glavni cilj Urbane agende za EU (UAEU) je izkoristiti ves potencial urbanih območij in s tem lažje doseči strateške cilje EU. Osredotoča se predvsem na tri področja oblikovanja in izvajanja politike EU, to so boljša pravna ureditev, boljše financiranje in boljše znanje. Kot ključni mehanizem za izvajanje UAEU se vpeljuje t. i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Rezultat vsakega partnerstva naj bi bil akcijski načrt s konkretnimi predlogi za izboljšanje pravne ureditve, financiranja in izmenjave znanj za področje/temo, ki jo obravnava. Eno od partnerstev je tudi Partnerstvo za urbano…

NG-Mesto-knjige_02062017

Mesto od modernizma do danes

06. 06. 2017

Okrogla miza, Nova Gorica, 2. junij 2017

V presenetljivo intimnem atriju sicer monumentalne stavbe novogoriške mestne občine smo prvi junijski petek pomagali otvoriti Festival Mesto knjige 2017 z okroglo mizo, na kateri so sogovorniki primerjali moderno mesto s sodobnim. Okroglo mizo, ki jo je, tako kot celoten festival, organiziralo Društvo humanistov Goriške, je moderiral sourednik revije Outsider Matevž Granda, njegovi sogovorniki pa so bili profesorja Aleš Vodopivec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Marjan Hočevar s Fakultete za družbene vede ter Marko Peterlin z IPoP. Pogovor se je vrtel okoli začetkov novega mesta ter idealov, ki jih je zasledovalo njegovo snovanje, prilagajanja in urbanističnega razvoja v desetletjih, ki so sledila, tranzicijskega igralniškega mesta, ter na koncu tudi okoli potencialov povezovanja s 'Staro Gorico' onstran državne meje. Publika je izpostavila, da se kljub malo navzven…

Photo1

Želite zmanjšati promet v mestu? Uporabite orodja parkirne politike

01. 06. 2017

Tatjana Marn

Dolga leta so se v Evropi trudili zadostiti vedno večjemu povpraševanju po parkirnih mestih s povečevanjem njihovega obsega. Evropska mesta so velik delež javnih površin odstopila parkiriščem, in to za visoko ceno. Po nekaterih ocenah so avtomobili v mestih v uporabi samo eno uro dnevno, do 50 % vseh avtomobilov, ki povzročajo zastoje, le išče prostor za parkiranje. V zadnjih letih so mesta le začela spreminjati svoje parkirne politike. Nove vrste ukrepov – zmanjševanje predpisanega minimalnega števila parkirnih mest v primeru gradnje, uresničevanje mestnih parkirnih strategij, ukinjanje brezplačnega parkiranja in uporaba denarja od parkirnin za izboljšanje pogojev za pešce, kolesarje in javni promet – že kažejo prve rezultate. Več ...

Ljubljansko barje

Prostorsko načrtovanje za varstvo okolja in ohranjanje narave

25. 05. 2017

Maja Simoneti

Danes novinarka Dnevnika Marjeta Kralj v svojem komentarju o ohranjanju narave in praznovanju Evropskega dneva Nature 2000 skozi aktualne primere pronicljivo opisuje razhajanja med ohranjanjem narave in varstvom okolja v slovenski praksi urejanja prostora. Ob tem namiguje, da varstvo okolja prazprav ni varstvo narave. Kako pa vi razumete dogajanje, ki smo mu priča v zadnjem času v slovenskem sistemu urejanja prostora in varstva okolja? Zdi se, kot da smo spet nekje na začetku, to je nekje v 50tih in 60tih letih 20. stoletja, ko je industrija že tako očitno ogrožala človekovo okolje, da so pametne glave nekje v ZDA pogruntale presoje vplivov na okolje (PVO) kot način pravočasnega preprečevanja negativnih posledic posegov v prostor na okolje. Od takrat so nasledniki pionirjev PVO razvili koncept presojanja tako v ZDA, kot v drugih ekonomsko najbolj razvitih državah, že v 70tih…

28-sedlarjevo-srecanje

Sedlarjevo srečanje letos o urbani regeneraciji

24. 05. 2017

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije – DUPPS v petek 2. junija 2017 organizira v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO v Ljubljani že 28. Sedlarjevo srečanje zapored. Sedlarjeva srečanja so osrednja domača strokovna prireditev s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, ki redno odpira aktualna vprašanja o načrtovanju razvoja v prostoru in ponuja priložnost za izmenjavo mnenj in povezovanje med strokovnjaki iz različnih področij, ki se v praksi in javni upravi, v različnih vlogah ukvarjajo z vprašanji urejanja prostora. Za udeležbo na srečanju sta potrebna prijava in plačilo kotizacije. Letos se bodo zbrani na Sedlarjevih srečanjih posvetili urbani regeneraciji. Vprašanja urbane regeneracije se navezujejo na potrebo mest po razvoju, po zagotavljanju kakovosti bivanja in upoštevanju vedno bolj ozaveščene potrebe družbe po skrbni…

cohesion-policy

Urbano dimenzijo potrebujemo v kohezijski politiki tudi po 2020

18. 05. 2017

Urbana dimenzija je v zadnjih dvajsetih letih postala pomemben del evropske kohezijske politike EU. V programskem obdobju, ki traja do leta 2020, je približno 20 milijard evrov evropskih strukturnih skladov rezerviranih za projekte celostnega in trajnostnega urbanega razvoja. Projekti pokrivajo najrazličnejše teme, kot so socialna vključenost, koncepti za energetsko učinkovite soseske ali ustvarjanje lokalnih kreativnih grozdov. Lokalni projekti na temo socialne infrastrukture, urbane mobilnosti ali prenove stavb in javnih prostorov imajo to prednost, da ukrepe EU približujejo prebivalcem. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi politikami, ki za državljane EU pogosto ostajajo abstraktni, vzpostavljajo neposredno povezavo med projekti in prebivalci. Več ...

IMG_20150509_120604

4 razlogi za spodbujanje hoje v mestih

03. 05. 2017

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora - IPoP

Pešci smo bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi. Danes se z avtomobilom opravi mnogo poti, ki bi jih lahko opravili peš. Kot je pokazala primerjalna raziskava potovalnih navad,[1]se v Nemčiji, ki je po večini tovrstnih kazalcev s Slovenijo zelo primerljiva, 27 % poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji: z avtomobilom se opravi 61 % poti krajših od 3,2 km. Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav z različnih področij, ima prijaznost mest za hojo ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt