Med drugim tudi zaradi tlačenja potnikov avtobusi na postajališčih tudi dalj časa stojijo in tako izgubljajo dragocene minute. Problema se zavedajo tudi na mestnem potniškem prometu, kjer rešitev vidijo v tem, da bi potnikom dovolili vstop na vseh vratih. Nadgradnja obstoječega sistema bo po pojasnilih LPP mogoča, ko bo delež terminskih vozovnic presegel 70 odstotkov. Z začetkom letošnjega leta se je cena vožnje z mestnim potniškim prometom povišala za 50 odstotkov, kar je po podatkih LPP privedlo do večjega števila potnikov s terminskimi vozovnicami. V primerjavi z istim obdobjem lani se je število splošnih mesečnih vozovnic povišalo za 29 odstotkov, število upokojenskih mesečnih za 10 odstotkov, število šolskih mesečnih pa je ostalo nespremenjeno. Več na www.dnevnik.si.

Projekti za odpravo nevarnosti na cestah stojijo

Po oceni direkcije za ceste bi na leto potrebovali več kot 300 milijonov evrov za ureditev državne cestne infrastrukture, da bi ta bila v normalnem stanju. Zaradi pomanjkanja denarja se projekti za odpravo črnih točk ne izvajajo. Prometno-tehnični sektor direkcije za ceste se na leto ukvarja z več tisoč pobudami za spremembo prometne signalizacije. Poudarja Stanislav Zotlar, vodja prometno-tehničnega sektorja, je pomembna odprava mest z visoko stopnjo prometnih nesreč. Večina voznikov jih pozna, rečejo jim črne točke. A Zotlar pojasnjuje, da izraza črna točka ne uporabljamo, saj se ga v Evropski uniji uporablja za mesta, ki kažejo višjo gostoto smrtnih žrtev. Ker takšnih mest v Sloveniji nimamo, za določanje delov cestnega omrežja, kjer je povečana nevarnost, uporabljajo izraz nevarno mesto. Več na www.delo.si.

Hrvati in Slovenci bodo čez Sotlo zgradili nov most

Hrvati in Slovenci so tri leta čakali na začetek gradnje novega mostu. Starega, ki naj bi izviral še iz časov Avstro-Ogrske, ne bodo podrli, ampak ga bodo v prihodnjih letih poskušali z evropskimi sredstvi popraviti, da bo prehoden za pešce in kolesarje. Po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka bo nov armiranobetonski most, ki bo zgrajen tik ob starem lesenem mostu, stal 350.000 evrov. Obe državi bosta prispevali polovico potrebnega denarja, zgrajen pa naj bi bil do poletja oziroma do začetka glavne turistične sezone. Pot do mostu je bila polna zapletov, zatikalo se je na obeh straneh. Šele ko sta lani v Zagrebu slovenski in hrvaški prometni minister podpisala sporazum o gradnji mostu, so se začele zadeve premikati. Več na www.dnevnik.si.

Dobrna, Vrhnika in Ljubljana najbolj zelene

Občine Dobrna, Vrhnika in Ljubljana so si prislužile naziv najbolj zelenih občin v letu 2011, posebno priznanje za zgledno ravnanje z odpadki pa so osvojile občine Borovnica, Vrhnika in Velenje. Natečaja, ki ga drugo leto zapored organizira podjetje Fit media v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije, se je udeležilo 28 občin, strokovna komisija pod vodstvom predsednika sveta za varstvo okolja dr. Franca Lobnika pa je iz vsake izmed treh skupin občin (10 jih je sodilo v razred do 5000 prebivalcev, 14 v razred z več kot 5000 prebivalci in štiri med mestne občine) izbrala zmagovalca. Več na www.dnevnik.si.

Občina išče zasebnega partnerja za Rog

Mestna občina Ljubljana je 25. januarja objavila razpis za izbiro zasebnega partnerja za gradnjo Centra Rog in garaž. Leta 2008 je bil izveden javni urbanistično-arhitekturni natečaj za ureditev območja tovarne Rog, na katerem je strokovna komisija izbrala rešitev arhitekturnega biroja mx_si. Projekt prenove celotnega območja nekdanje tovarne Rog bo Mestna občina Ljubljana uresničila po modelu javno-zasebnega partnerstva. Projekt obsega prenovo zaščitene stavbe nekdanje tovarne Rog, ki bo skupaj z novim prizidkom za veliko razstavno dvorano spremenjena v Center Rog, gradnjo stanovanj ali hotela in garaž. Gre za celovito urbanistično-arhitekturno prenovo širšega območja nekdanje tovarne. Več na www.dnevnik.si.

V Rog vabijo z elitnimi stanovanji

V začetku marca bo jasno, kolikšno je zanimanje podjetij za sodelovanje pri projektu prenove območja bivše tovarne Rog ob Petkovškovem nabrežju v Ljubljani. Mestna občina je z objavo razpisa o javno-zasebnem partnerstvu dolgo odlašala, menda tudi zato, da bi se nanj prijavilo čim več interesentov. Arhitekturni natečaj za območje bodočega centra sodobnih umetnosti je občina razpisala že leta 2008. Na občini so si zastavili cilj, da Center Rog “postane eden od gradnikov razvoja Ljubljane v ustvarjalno mesto”. Več na www.dnevnik.si.

Na Dunajski cesti bi stali vse do Stožic

Novembra lani je Mestna občina Ljubljana javno objavila predlog nove mestne prometne politike. V njej so si zastavili cilj, da do leta 2015 delež osebnega motornega prometa v mestu znižajo za skoraj 20 odstotkov, do leta 2020 pa še za dodatnih 40 odstotkov. Dokument zato po eni strani namenja veliko pozornosti izboljšavam javnega potniškega in kolesarskega omrežja, po drugi pa predlaga nekatere ostre ukrepe za zmanjševanje osebnega motornega prometa. Dr. Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo ocenjuje, da je dokument mestoma glede na prometne razmere v prestolnici preveč drastičen. Več na www.dnevnik.si.

Iniciativa Tržnice ne damo nasprotuje novim izkopavanjem

Po ponedeljkovi napovedi arheologov, da bodo v teh dneh na Vodnikovem trgu začeli omejena izkopavanja s pomočjo sonde, so se danes po nekajmesečnem zatišju ponovno oglasili največji nasprotniki gradnje garaže pod tržnico, člani civilne iniciative Tržnice ne damo, ki nasprotujejo tudi tem napovedanim omejenim izkopavanjem. Več na www.dnevnik.si.

Vodnikova domačija išče novega gospodarja

Za od vseh pozabljeno kulturno dediščino je doslej brez občinskega denarja in usmeritev skrbela upokojenka Majda Lenič. Mestna občina se je po dveh desetletjih ponovno spomnila na Vodnikovo domačijo v Šiški. Objavili so javni razpis, s katerim iščejo novega upravljalca domačije. Z njim bi podpisali triletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. »Domačija je bila v resnici pozabljena. Zdaj pa urejamo status takih prostorov, ki jih je v Ljubljani še precej,« je priznal načelnik občinskega oddelka za kulturo Uroš Grilc. Več na www.dnevnik.si.

Nova odkritja: Ljubljana je veliko več kot le Emona

Arheološke raziskave v preteklih dveh letih na Kongresnem trgu, pri Kozolcu, v Krojaški in Njegoševi ulici, na Prulah in ob glavni tržnici so prinesle veliko novih spoznanj o Ljubljani. Glavno je odkritje gomil iz starejše železne dobe med Kazino in parkom Zvezda. To je le eno od presenetljivih odkritij, o katerih so na včerajšnji tiskovni konferenci Mestnega muzeja Ljubljana spregovorili arheologi. Direktor zavoda Blaž Peršin je v uvodu dejal, da bo večina novih arheoloških odkritij s tistimi iz prejšnjih let predstavljala glavnino najpomembnejše razstave leta 2014. Takrat bo Ljubljana slavila 2000 let Emone. Več na www.delo.si.

Ljubljanska občina opozarja občane, naj odstranijo motečo vegetacijo

Ljubljanska občina opozarja občane, naj odstranijo motečo vegetacijo Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske mestne občine so včeraj sporočili, da je njihova pregledniška služba zaznala motečo vegetacijo na številnih zasebnih parcelah, zato lastnike pozivajo, naj jo uredijo tako, da ne bo segala v polje preglednosti na cesti, kakor zahteva odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin. V nasprotnem primeru bodo podali prijavo na inšpektorat MOL, ki bo v skladu s svojimi pristojnostmi lastniku izrekel globo v višini 200 evrov. Poleg tega bo namesto njih obrez opravil koncesionar, ki pa bo za opravljeno delo lastnikom tudi izstavil račun. Več na www.dnevnik.si.

Titovi konji zgodovina, okroglo usnje prihodnost

Zgodovina Brda je pestra, nekdanji grad barona Žige Zoisa in kasneje rezidenca jugoslovanskega kralja in povojnega vladarja Tita dobiva novo vsebino. Če si je – kot pravijo – nekoč predsednik takratne države zaželel konje in je nastal hipodrom, ga zdaj ni več. Vlada Boruta Pahorja je s podelitvijo stavbne pravice omogočila, da se bo podoba Brda na njegovi jugozahodni strani bistveno spremenila. Gradbeni stroji so že povsem spremenili nekdanji hipodrom in tribuno, na Brdu nastaja moderno nogometno središče slovenske zveze in reprezentanc. Več na www.dnevnik.si.

Težave z novo jeseniško tržnico

Nova jeseniška tržnica na Stari Savi je zgrajena, a še neopremljena in brez ustreznih dovoljenj. So pa na ponovljenem razpisu izbrali koncesionarja, ki bo tržnico upravljal. A se kaj hitro lahko še zatakne. Gradnja jeseniške tržnice je vredna pet milijonov evrov, za koncesionarja so izbrali podjetnika, ki je tudi lastnik dela zemljišča, na katerem stoji tržnica, in ga želi občina razlastiti. Pred dejanskim odprtjem tržnice bo torej treba razrešiti še marsikaj. Več na www.dnevnik.si.

Mariborčani se ne zavedajo, da bi moralo biti mesto lepše

Premzl je s svojimi provokativnimi umetniškimi akcijami – med drugim je izdal zbirko razglednic iz »Ruralne prestolnice Evrope« – že večkrat smešil mestno politiko župana Franca Kanglerja in vodenje projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Novi vodnik pa je izšel v sodelovanju z Zavodom Maribor 2012, predgovor je celo spisal programski direktor Mitja Čander. Več na www.dnevnik.si.

Pohorski turizem je dobil vizijo

Vizija Pohorja do leta 2030 predvideva zlasti na ovršnem delu Pohorja številne nove turistične programe, ki bodo temeljili na naravnih danostih in zgodovinsko-etnološki dediščini tega območja. Da turizem lahko gre z roko v roki z varovanjem narave, naj bi bili prepričani vsi, ki so na kakršen koli način vključeni v pripravo projekta Natreg, ki naj bi privedel do ustanovitve Naravnega parka Pohorje, na njem pa nadzorovanega sonaravnega turističnega razvoja. Uradno se je sicer triletni projekt z lanskim letom in izdelavo Vizije Pohorja 2030 končal, pot pa nadaljuje neformalno. Več na www.vecer.com.

Grad Turnišče umaknili s seznama za prodajo

Gradu Turnišče pri Ptuju država ne bo prodala. Ne bo ga več upravljalo ministrstvo za kulturo, ampak ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga bo predalo Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole Ptuj. Pismo o takšnem postopku so sredi januarja podpisali ministra za kulturo in šolstvo Boštjan Žekš ter Igor Lukšič in župan Ptuja Štefan Čelan. Predlanska uvrstitev gradu Turnišče (poleg osmih drugih gradov) na seznam državnih nepremičnin za prodajo, je na Ptuju dvignila veliko prahu. Več na www.delo.si.

Investitorje privabljajo prek spletnega portala

Razvojna agencija Savinjske regije je oblikovala informativni spletni portal Poslovne nepremičnine v Savinjski regiji in v njem investitorjem predstavila nepremičnine in zemljišča, ki so naprodaj. Na portalu www.poslovna-savinjska.si lahko odslej podjetja in obrtniki preverijo, katere nepremičnine so naprodaj v savinjski regiji, za kakšne dejavnosti so primerne, v kakšnem stanju so in koliko je potrebno zanje odšteti. Direktor Janez Jazbec pravi, da bodo spletni portal nenehno dopolnjevali z novimi ponudbami. Za zdaj so k sodelovanju pritegnili 49 lastnikov nepremičnin iz 16 občin. V glavnem gre za poslovne prostore in zemljišča, ki so predvidena za gospodarsko dejavnost. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi požara ceneje do nove tržnice

V Žalcu so po številnih zapletih vendarle odkupili zemljišče, na katerem bodo do poletja zgradili novo, sodobno tržnico. Stara tržnica je maja lani zgorela, na pogorišču pa so takrat našli tudi truplo 32-letnega moškega, ki se je zadušil z ogljikovim monoksidom. Občina je želela takoj odkupiti zemljišče, a se je zapletlo zaradi stečajnega postopka podjetja SM invest, ki je bilo lastnik tržnice in jo je pred dvema letoma ponujalo za vrtoglavih 265.000 evrov. Po požaru in uvedenem stečajnem postopku je bila odkupna cena seveda bistveno nižja. Župan Janko Kos pravi, da bodo že spomladi začeli urejati podzemno infrastrukturo, nato pa bodo objavili javni razpis in k sodelovanju povabili vse, ki na tržnici vidijo svojo poslovno priložnost. Več na www.dnevnik.si.

Za izboljšanje javnega potniškega prometa na Koroškem

Društvo Focus je svojo Mobilizacijo za javni potniški promet (JPP) včeraj nadaljevalo na Koroškem, kjer so v Slovenj Gradcu na okrogli mizi zbrali glavne akterje JPP tega dela Slovenije. V društvu ocenjujejo, da Koroška spada med slovenske regije z najbolj razpršeno poselitvijo, zato je problematika JPP še toliko bolj pereča. Po besedah Matjaža Dovečarja iz društva CIPRA, se je Slovenj Gradec v raziskavi o ponudbi trajnostne mobilnosti celo uvrstil na zadnje mesto, predvsem zaradi premajhnega vlaganja in posledično slabe ponudbe storitev JPP. Več na www.dnevnik.si.

Pod Stenom spet brnijo stroji

Na Direkciji za ceste zagotavljajo, da bo družba Primorje dokončala poljansko obvoznico do avgusta 2013. Dela v predoru pod Stenom na trasi poljanske obvoznice mimo Škofje Loke so po štirih mesecih spet stekla. Poročali smo že, da je družba Primorje zaradi znanih težav ustavila vsa dela v predoru. Na sestanku Primorja, Direkcije RS za ceste in občine Škofja Loka konec novembra je država gradbeni družbi dala še dva meseca, da uredi lastno poslovanje in finančno stanje ter vnovič začne delati. Primorje se je dogovora držalo in včeraj so dela res stekla. Več na www.dnevnik.si.

Popovič bi spet prodajal ankaranske parcele

Mestna občina Koper na javni dražbi ponuja številne nepremičnine, med njimi tudi 26 parcel, ki ležijo na območju Ankarana, kar je po mnenju krajevne skupnosti sporno. Na javni dražbi za prodajo nepremičnin v lasti Mestne občine Koper je v skupni izmeri približno 192.000 kvadratnih metrov in skupni izklicni ceni 12,1 milijona evrov brez davka na dodano vrednost oz. davka na promet nepremičnin. Več na www.dnevnik.si.

Čas je za ureditev mesta

“Mislim, da je bilo v zadnjih letih mesto podhranjeno in da je njegovo urejanje prioriteta za naslednjih nekaj let,“ je še povedal župan in omenil, da Nova Gorica samo od koncesijskih dajatev od iger na srečo v proračun dobi šest milijonov evrov, na račun davka za uporabo stavbnega zemljišča igralnic Park in Perla pa 1,5 milijona evrov. Ta denar pa je do zdaj ves čas odtekal iz mesta. Nekaterim svetnikom gre v nos, da je občinska uprava v proračunu predvidela 300.000 evrov za ureditev rolkarskega poligona, češ da bi bilo ta denar bolj smotrno nameniti za gospodarstvo. S tem denarjem slednjega ne bi rešili, pa je, nasprotno, prepričan Arčon. Več na www.primorske.si.

Do parkinga pod Bonifiko le z abonmajem

Čeprav je pod športno dvorano Bonifika garažna hiša z 80 mesti, pa v podzemlju svojega vozila ne more parkirati kar vsakdo. Zadnje tri leta si namreč parkirni privilegij lastijo imetniki posebnih abonmajev. Več na www.primorske.si.

Župnikova pridiga o kolesarjenju

Angleški “pop“ župnik Richard Coles, ki je bil v osemdesetih – preden si je nadel talar – član pop dueta The Communards, je zelo naklonjen kolesarjenju. Ko kolesari, je z njim Bog, pravi Coles, ki čas na kolesu namenja refleksiji. “Eden izmed najlešpših trenutkov je bil, ko sem kolesaril iz Graftona do Sliptona. Bil je sončen zimski dan, ko me je je naenkrat kot strela z jasnega zadel občutek prisotnosti Boga, ter občutek, da bo vse v redu. Bolj pogosto pa na kolesu rešujem težave. Če se nekega problema nikakor ne morem rešiti, grem na kolo. Gibanje naprej na ‘lasten pogon’ mi očitno dobro dene,“ je vikar povedal guardianu. Več na www.dnevnik.si.

Tvit

“Korupcija na lokalni ravni je v največji meri povezana z urejanjem okolja in prostora,” pravi Iztok Suhadolnik iz komisije za preprečevanje korupcije. Zanimiv je podatek, da na komisiji za preprečevanje korupcije dobijo največ prijav glede suma korupcije pri pripravi občinskih prostorskih aktov, med drugim zaradi domnevno sporne umestitve objektov v prostor, denimo plinskih in vetrnih elektrarn, ter glede spornega izdajanja mnenj in soglasij k okoljskim investicijam, ki so v nasprotju z načeli in nameni ureditve prostora. Več na www.dnevnik.si.

Rog, gledališki center in minipleks?

Štirje tedni javne razprave o osnutku Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2012-2015 so prinesli številne kritike in predloge, ki so jih na oblikovalce mestne kulturne politike naslovili tako iz vladnega kot nevladnega sektorja. Zanimanje zainteresirane javnosti za njegovo vsebino je razumljivo, saj gre za dokument, ki je poleg (za zdaj nepotrjenega) krovnega Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 (NPK) ključni narekovalec kulturne strategije in politike v prestolnici. Največji kulturni projekt Mestne občine Ljubljana v naslednjem obdobju bo Center Rog, ki bo ustanovljen kot javni zavod, za katerega na občini upajo, da bo postal ustvarjalno umetniško žarišče z mednarodnim dosegom na področjih likovne umetnosti, arhitekture, oblikovanja in drugih kreativnih industrij. Več na www.dnevnik.si.

Za Rome potrebujemo pozitivno diskriminacijo

Razpis za urejanje romskih naselij v letu 2012 prinaša upanje, pa tudi nekaj sistemskih ovir. Ker je urejanje romskih naselij na lokalnih ravneh pogosto premalo učinkovito, se je ministrstvo za okolje in prostor letos odločilo za posebno spodbudo občinam. Vsakoletni razpis za pridobitev sredstev za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih bo danes pospremljen s posvetom, na katerega so vabljeni župani vseh občin z romskim prebivalstvom. “Ugotavljamo, da se mnoge občine na dosedanje javne razpise niso prijavile ali pa so bile pri tem neuspešne,” je zapisano v vabilu na razpravo, ki bo potekala na ljubljanski filozofski fakulteti. “Država želi z javnimi razpisi spodbuditi občine kot upravljalce prostora na lokalni ravni k pretehtani, a tudi angažirani skrbi za romska naselja.” Več na www.dnevnik.si.

Povezovanje v kreativno zadrugo rešitev za težave mladih

“Trenutno je v Sloveniji mladim, ko diplomirajo, izredno težko začeti svojo samostojno dejavnost. Mladi, ki delajo kot svobodnjaki, si težko rešijo že stanovanjsko vprašanje, saj navadno niso upravičeni do kredita, da bi pa ob tem najeli še pisarno, kjer bi delali, pa je skorajda nemogoče,” je prepričan Blaž Murn, ki s skupino somišljenikov kot možnost za rešitev te situacije vidi v ustanovitvi kreativne zadruge. Kreativna zadruga, ki jo nameravajo ustanoviti, naj bi – podobno kot so se v preteklosti oblikovale gozdarske ali kmetijske zadruge – združevala mlade, ki samostojno delujejo na nekem ustvarjalnem področju in so zato v primežu razmer tako na trgu dela kot tudi na nepremičninskem trgu. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi

Osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju gorske kolesarje izenačuje z motornimi vozili. Nasprotniki zakonske prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju so se združili v Slovenski kolesarski pobudi, ki si bo prizadevala, da bo kolesarjenje dovoljeno po večini poti, kolovozov, vlak in gozdnih cest. Prepoved je po njihovem mnenju neutemeljena in zavira turistični razvoj. Več na www.delo.si.

Tudi študenti potrebujejo varno hišo

Študenti, ki so bili spolno ali psihično zlorabljeni, pretepeni, depresivni, nemotivirani, študenti, ki so živeli s starši ali partnerji alkoholiki, študentski starši samohranilci, študenti, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja, jih muči tesnoba, nezaupanje in ki ne obvladujejo svojega življenja, zadnje leto iščejo zatočišče v prvi študentski varni hiši na svetu, hiši Srce. “Študentov, ki imajo tovrstne težave, je ogromno,” priznavajo vodje študentske varne hiše. Več na www.dnevnik.si.

Občina prodaja stanovanja v središču mesta

V občinskem stanovanjskem skladu zelo ugodno prodajajo štiri stanovanja v središču mesta. Najbolj mamljivo izhodiščno ceno so na skladu postavili za skoraj 95 kvadratnih metrov veliko stanovanje v stavbi na Gornjem trgu 13, za katerega pričakujejo vsaj 108.100 evrov, medtem ko je izhodiščna cena za dobrih 96 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Bregu 22 230.000 evrov. Skupaj bo ljubljanska občina, če bo prodaja stanovanj uspešna, zaslužila vsaj 670.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Interes za gradnjo garažne hiše pod tržnico

Mestna občina Ljubljana je za dva tedna podaljšala rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo garažne hiše pod tržnico in dograditev Mahrove hiše. Ponudniki morajo prijave po novem poslati do 17. februarja. Na občini so nam pojasnili, da podaljšanje roka ni povezano z zapleti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, temveč so zanj zaprosili ponudniki, da bi pripravili kakovostnejše prijave. Kar je dobra novica, ki kaže na to, da se bo v za gradbeništvo še posebno težkih časih na občinski razpis morebiti kdo prijavil. Več na www.dnevnik.si.

Kupiti terminsko urbano 1, 2 ali 3?

S podaljšanjem linije 6B in uvedbo novih linij 3G, 15 in 19I je podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) uvedlo tudi dodatno številčenje terminskih vozovnic za mestni potniški promet. Tako bodo uporabniki zelenih mesečnih kartic urbana pri nakupu še vedno izbirali med šolsko, splošno in upokojensko vozovnico, vendar pa bodo ob tem morali izbrati še številko 1, 2 ali 3, kar pa je odvisno od začetne točke vožnje oziroma od prestopanja meja občin, s čimer narašča tudi cena mesečne vozovnice. Več na www.dnevnik.si.

Šiškarji nočejo novih stolpnic in gradbenih jam

Društvo za urbano okolje – odbor za lepšo Staro Šiško je zelo nezadovoljno, ker pri revitalizaciji tega dela Ljubljane mestni urbanisti in zasebni investitorji nočejo slišati njihovih opozoril in predlogov. Še zlasti jih moti, da jih posiljujejo z vedno novimi stanovanjskimi stolpnicami. Kot je v pogovoru za Delo povedalo več najvidnejših predstavnikov omenjenega odbora s predsednikom Simonom Molko na čelu, je na območju Stare Šiške vse preveč stihijske gradnje, ki je skoraj izključno pisana na kožo posameznim zasebnim investitorjem. Več na www.delo.si.

V Šiški nadaljujejo zapiranje parkirišča

V začetku tega tedna so na parkirišču blokov Ob Žici in na Kogojevi ulici znova odmevali zvoki vrtalnikov, saj so delavci po naročilu podjetja Avto Lap nadaljevali nameščanje parkirnih zapor. Tokrat so šli kar po vrsti in okvirje zapor namestili na večino od približno 180 parkirnih prostorov, kjer so bili ponekod še vedno parkirani avtomobili. Dela sicer niso končali, saj morajo namestiti še prečno ročico, ki bo zapore držala pokonci in onemogočila parkiranje. Razburjeni stanovalci so tako kot zadnjič poklicali policijo in obvestili upravitelja tamkajšnjih blokov, podjetje Dom efekt. Več na www.dnevnik.si.

Bojazen je bila odveč: Mestnih koles nepridipravi ne kradejo

“Do sedaj nikogar še nismo kaznovali zaradi namernega uničenja kolesa,” je dejal namestnik direktorja Boštjan Berčan in dodal, da so uporabniki skrbni, kar jih na Europlakatu zelo veseli. Tudi s krajami mestnih koles v osmih mesecih niso imeli izkušenj, nekaj preglavic so jim povzročili zgolj vandali. Konec maja lansko leto je neznanec na šestih kolesih prerezal žice na zavornem sistemu in polomil špice, konec avgusta pa so odkrili kolo z zakrivljenim krmilom. “Doslej smo uspeli popraviti še vse poškodbe na kolesih,” je Berčan poudaril, da nobeno od koles še ni šlo v odpis. Več na www.dnevnik.si.

Gradis G poskrbel za glasbeni paviljon

Mestna občina Ljubljana je z Gradisom G poleg osnovne pogodbe za gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom, ureditev ploščadi in parka Zvezda, aneksa zaradi nepredvidenih neugodnih geohidroloških in arheoloških raziskav, aneksa zaradi spremembe uvoza v garažno hišo, pogodbe za pripravljalna dela za bodočo prometno povezavo med garažno hišo Kongresni trg in Šumijem ter pogodbe za zaščito gradbene jame pri Kazini s to družbo avgusta lani podpisala še pogodbo za prestavitev in obnovo glasbenega paviljona ter ureditev prezentacije rimskega vodnjaka na vhodu v garažno hišo pred filharmonijo. Več na www.dnevnik.si.

Garaža dobro zasedena, vozniki izgubljeni

Garažna hiša pod Kongresnim trgom obratuje približno pol leta, kljub dobremu obisku pa so z nekaterimi vidiki nezadovoljni predvsem lastniki mesečnih dovolilnic. Kot kaže, so neprijetnosti v garaži tudi posledica nepretočnosti Slovenske ceste. Zasedenost parkirne hiše je, sodeč po podatkih za prvega pol leta delovanja, dobra. V njej parkira povprečno 30.000 avtomobilov na mesec, decembra jih je bilo kar 56.000. Na Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah (LPT) zatrjujejo, da garaža posluje pozitivno, natančne podatke o poslovnem izidu pa bodo imeli konec februarja. Več na www.delo.si.

Vzpenjača lansko leto končala v rdečih številkah

Odkar je aprila lansko leto začel delovati javni zavod Ljubljanski grad, ki je v svoje upravljanje prevzel tudi ljubljansko vzpenjačo, je slednja po začasnih podatkih pridelala nekaj več kot 2000 evrov izgube. Prve tri mesece lanskega leta, ko je vzpenjačo še upravljalo podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, pa je vzpenjača pridelala še 18.600 evrov izgube. Vodja službe za tehnične zadeve na Ljubljanskem gradu Stane Miklavec je zato potrdil napoved negativnega poslovnega rezultata, ki bo, kot kaže, višji od 20.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanske vile – vila Samassa

Malo jih je, ki vedo, kje stoji vila Samassa. Tisti, ki jim je to znano, se nemara še spominjajo njene prvotne imenitnosti. Izgubila jo je po dokončanju grajskega predora leta 1956. Ta ji je odvzel dobršen del prostora, ki ga je imela ob cesti (današnji Karlovški cesti), ki je povezovala staro Ljubljano z območjem ob Grubarjevem prekopu. Več na www.dnevnik.si.

Zamenjali bodo več kot 800 svetilk

Zagorska občina se bo še ta mesec lotila menjave svetilk javne razsvetljave z okolju prijaznimi in energijsko varčnimi svetilkami. Pri tem jim bo v pomoč 116.355 evrov nepovratnih sredstev, ki so jih pridobili na razpisu za sofinanciranje energetske učinkovite prenove javne razsvetljave. Celoten projekt zamenjave svetilk javne razsvetljave, ki bo končan predvidoma februarja prihodnje leto, bo občino sicer stal 244.729 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Kranjski »Trainstation squat« kmalu v last občine

Privrženci kranjske alternativne mladinske kulture, ki so pred enim letom izgubili Izbruhov kulturni bazen na Savskem otoku in ostali na cesti, za svoj prostor že nekaj mesecev uporabljajo leseno stavbo na železniški postaji na Kolodvorski cesti. Lastnica objekta bo kmalu postala občina. »Objekt so zasedli, ker je bil prazen in vpisan v zemljiški knjigi kot javno dobro. Radi bi ga legalno upravljali za urbano in mladinsko kulturo, za katero v Kranju ni prostorov. V zapuščen objekt so vložili kar precej denarja in veliko prostovoljnih ur, da so ga usposobili toliko, da v njem lahko delujejo,« je pojasnila načelnica urada za družbene dejavnosti na kranjski občini Nada Bogataj Kržan. Več na www.delo.si.

“Zavod se obnaša kakor tujek v mestu”

Po treh letih dela kot asistentka programskega direktorja Tanzhaus NRW se je štipendistka sklada Roberta Boscha leta 2010 vrnila v Maribor. V okviru festivala Ana Desetnica je lani, v času Festivala Lent, zagnala imeniten projekt Živa dvorišča, ki je bil tako všeč ustvarjalcem oddaje Metropolis pri najbolj uglednem nemško-francoskem kulturnem TV-kanalu Arte, da so mu v prispevku o Evropski prestolnici kulture v Mariboru posvetili največ pozornosti. Živa dvorišča Maribora, ki so del programa Evropske prestolnice kulture v Mariboru, spodbujajo ustvarjalnost, kulturo in kakovost življenja v središču Maribora, na dvoriščih, ki se skrivajo za fasadami mariborskih mestnih hiš. Več na www.dnevnik.si.

“Zakaj bi sploh kdo obiskal Maribor?”

“Slovenija je lepa. Ima hribe in morje. Kdor bi želel spoznati deželo, pa naj za božjo voljo naredi velik ovinek okrog kulturne prestolnice, Maribora.” S temi besedami prične novinarka Andrea Diener svoj dvostranski članek, ki je bil v četrtek objavljen v Frankfurter Allgemeine Zeitung. Vendar pa je Slovenska tiskovna agencija, ko je te dni objavila informacijo o tem članku, posredovala napačno informacijo glede datuma obiska avtorice v Sloveniji, saj Maribora ni obiskala ob odprtju Evropske prestolnice kulture (EPK), kot so zapisali, temveč že nekaj mesecev prej. Več na www.vecer.com.

EPK 2012 v tujem tisku: bedno mesto z italijanskim vzdušjem

Maribor je kot evropska prestolnica kulture deležen solidne pozornosti evropskih in svetovnih medijev. Zapisi­ segajo­ od telegrafskih notic do obširnih reportaž, opazne so tudi razlike v ocenah – ne manjka izrazito afirmativnih niti izrazito kritičnih tonov. Maribor se je znašel med novicami nekaterih največjih svetovnih medijskih hiš, kot sta BBC in CNN, z odprtja je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, letošnja evropska prestolnica kulture je bila omenjena tudi v New York Timesu in v Chicago Tribune. Lonely Planet je Maribor uvrstil med deset letošnjih top destinacij (resnici na ljubo je treba opozoriti, da pri najbolj znanem izdajatelju vodnikov praviloma vsako leto na to lestvico uvrščajo tudi mesta organizorjev EPK), na spletu je odmeve mogoče zaslediti vse do Nove Zelandije. Več na www.delo.si.

Kulturaža: klein, aber fein

Pri projektu EPK očitno prihaja do velikih nesporazumov, Maribor seveda ni in nikoli ne bo evropska kulturna prestolnica, temveč je le za eno leto prevzel naslov Evropske prestolnice kulture. Morda navidez zgolj nepomembna besedna premetanka, ki pa je marsikdo spregleda, med drugimi tudi novinarka Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Andrea Diener, ki v svojem čez palec napisanem članku kar ni mogla najti dovolj slabšalnih pridevnikov pri opisu mesta. Več na www.delo.si.

Prav posebno čiščenje mestnih ulic

V središču Maribora bosta od februarja prepovedani postavljanje oglaševalskih objektov in razstavljanje izdelkov na javnih površinah, kar pri trgovcih in gostincih vzbuja veliko slabe volje. Da torbice, plišasti medvedki in ženske spodnje perilo, gotovo pa se najde še marsikaj drugega, ne sodijo na ulice Maribora, evropske kulturne prestolnice, je že v predlanski volilni kampanji, kasneje pa tudi za Večer, opozarjal Tomaž Kancler, podžupan mestne občine Maribor (MOM). Teme se je pred dnevi dotaknila tudi nemška novinarka Andrea Diener, ki se je na obisku v Sloveniji mudila nekaj mesecev poprej. Več na www.vecer.com.

graZIBor2012

V soboto, 28. 1. 2012, bo potekal prvi dogodek, ki ga Mariborska kolesarska mreža izvaja v letu Evropske prestolnice kulture. Skupaj s kolegi iz Gradca, ki je bil evropska prestolnica kulture leta 2003, se bomo s kolesi podali v Maribor. Z dogodkom želimo razblinjati predsodke o nezdružljivosti kolesarjenja in zime ter hkrati pospešiti izgradnjo Jantarne kolesarske poti, ki povezuje mesti. Več na www.kolesarji.org.

Pekarna še kar sameva

V teh dneh naj bi bilo končno znano, kateri uporabniki se bodo lahko vselili nazaj v upravno zgradbo Pekarne, ki je bila obnovljena konec septembra lani. A za vse zagotovo ne bo dovolj prostora, tam namreč sedaj domujeta tudi hostel in Mladinski kulturni center (MKC). Izbira novih rezidentov traja že tretji mesec, saj novi upravni model Pekarne predvideva, da o vsebinskih vprašanjih odloča programski svet, medtem ko operativne, birokratske ovire preskakuje javni zavod MKC. Več na www.vecer.com.

Korošci z dediščino pod Unesco

Dvanajst občin z obeh strani meje si z geološko dediščino želi pod okrilje Unesca. Partnerji pri dva milijona in pol vrednem projektu vzpostavitve čezmejnega Geoparka Karavanke so včeraj imenovali strokovni svet, ki bo strokovno usmerjal in podpiral razvoj geoparka. Predsednik strokovnega sveta Geoparka Karavanke Marko Komac je povedal, da je njihova glavna naloga do poletja pripraviti pravne osnove in definirati strukturo geoparka, saj bo to izhodišče za začetek procesa vključitve Geoparka Karavanke v Unescovo mrežo evropskih geoparkov. Prijavo za vključitev v to mrežo so že oddali, med majem in junijem pa pričakujejo obisk Unescove komisije. Več na www.delo.si.

V Kopru si bodo kolesa lahko izposojali le domačini

Tudi v Kopru bodo po zgledu ljubljanskega sistema Bicike(lj) zagnali samopostrežno izposojo koles. Ta bo za občane brezplačna – do 14 ur na teden. Mestna občina Koper je namreč že julija lani objavila javni razpis za postavitev samopostrežnih izposojevalnih postaj, namestitev koles in zagon sistema izposoje, na katerega se je, so pred kratkim poročale Primorske novice, prijavil le en ponudnik (Multimedijska hiša Ibis iz Ljubljane), ki zdaj že postavlja izposojevalne postaje, sistem izposoje, podoben ljubljanskemu Bicik(lj)u pa naj bi začel delovati prihodnji mesec. Več na www.rtvslo.si.

V Divači poskušajo ujeti zamujeni vlak

Divačani pri prenovi postaje zahtevajo podhod, začasni most za pešce in krožišče na cesti proti Kopru. Ker bo obnova železniške postaje s podiranjem in gradnjo začasnih mostov povzročila prometni kaos, župan Božac zahteva še, da je treba med gradnjo novih mostov zaradi varnosti zgraditi začasni most za pešce čez progo ob nadvozu na Kraški cesti, ki je že zdaj ozko prometno grlo. Več na www.delo.si.

Trend garažnih hiš se nadaljuje

Približno pol hektarja nepozidanega območja na Bernardinu (trikotnik med vzpenjajočo cesto proti Piranu in obalno cesto ob Jadralnem klubu Pirat) je predmet priprave novega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ob nekaj novih načrtih za pozidave, ki so bili v zadnjem letu tudi že javno predstavljeni, v uradu za okolje in prostor piranske občine nastaja še eden: občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Terase vile Bernardin. Parcele, kjer je predvidena pozidava parkirišč in garažne hiše ter stanovanj, so na območju ob razcepu med Cesto mornariških odredov (ki se vzpenja proti Piranu) in cesto Obala (ob jadralnem klubu Pirat). Več na www.primorske.si.

Skozi Pivko samo še peš

Pivško središče naj se v prihodnje razbremeni avtomobilov in nameni pešcem, se strinjajo tako snovalci prenove mestnega jedra kot tudi občani, ki si želijo tudi več zelenih površin. Občinski prostorski načrt, sprejet leta 2010, za ureditev središča Pivke določa izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Ta bo uresničil tudi predloge z urbanistične delavnice, ki jo je za domačine pripravila občina z željo, da le-ti aktivno sodelujejo pri snovanju nove podobe in dopolnijo že izdelano osnovno vizijo razvoja pivškega središča. Več na www.primorske.si.

Daljnovod razburja Tolmince in Benečane

Tolmince in prebivalce Benečije spet razburjajo ideje o gradnji dvosistemskega 400 kilovoltnega daljnovoda prek njihovega ozemlja. Ker menijo, da bi velik poseg v prostor ogrozil razvoj turizma v še vedno neokrnjenih krajih, so dvignili glas. Krajani zahtevajo natančne informacije in se skupaj organizirajo proti morebitnemu posegu. V Elektro Slovenija pravijo, da so še daleč od umeščanja trase v prostor. Več na www.primorske.si.

Daljnovoda pa niti pod razno!

Na 42. srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja so izpostavili bojazen, da bo daljnovod Okroglo-Videm šel čez njihovo ozemlje. Terjajo uradne odgovore, kod bo potekal. Ogorčeni so zaradi zastoja pri financiranju malih čezmejenih projektov in zahtevajo ustanovitev sklada, iz katerega bi zanje črpali denar EU. Več na www.primorske.si.

Južni tok bo morda doma v Novi Gorici

Plinovod Južni tok, po katerem bo ruski plin prihajal v Evropo mimo Ukrajine, ne bo obšel Slovenije; plin za Italijo bo namreč prihajal po ceveh s slovenskega ozemlja, družba Južni tok Slovenija pa utegne domovati na Primorskem. Več tisoč kilometrov dolg plinovod bodo začeli graditi še letos. Več na www.primorske.si.

Plaža je postala študijski laboratorij

Fakulteta Turistica je lani spomladi dobila plažo pred Bernardinom v upravljanje za pet let. Prostor nameravajo urediti s posebno študijsko delavnico, pri kateri pripravljajo strokovna merila za ureditev plaže. Na fakulteti v okviru predmeta komuniciranja v turizmu s študenti izpeljuje študijske vsebine, povezane tudi z iskanjem rešitev za ureditev te študentske plaže. K sodelovanju so povabili krajinsko arhitektko iz Pirana Romano Kačič. Več na www.primorske.si.

Idrijska pokrita tržnica je odprta le dva dneva v tednu

Kupci in 20 kmetov, ki prodajajo na idrijski tržnici, so zadovoljni. Precej manj pa Marjan Ciglič, župan Občine Cerkno, ki bo z idrijsko sosedo zanjo letos plačala 33.500 evrov. “Treba jo je reorganizirati, saj ni smotrno, da dela dva dneva v tednu,” meni. Več na www.primorske.si.

Župan bi bivše prostore občinske uprave prodal že jeseni

Prostore, iz katerih se je izselila občinska uprava, hoče občina prodati. Domačini prosijo, naj počaka, v njih bi delovala društva, dokler ne dobijo kulturnega doma. Župan vztraja pri prodaji, do takrat pa bi jih lahko oddali KS. Kot je znano, v Mirnu že leta čakajo na nov kulturni dom, v katerem bi prostore imela tudi društva. Dva domača zbora, društvo žena in društvo upokojencev delujejo v dotrajani stavbi ob propadajočem kulturnem domu, ki je, kot pravi predsednik zbora Anton Klančič in svetnik Stanko Mužina, zelo zasedena. Opozarja, da jo bodo s starim kulturnim domom lahko že letos porušili, saj bodo gradili novega. Mladina in Kulturno društvo Stanko Vuk primernih prostorov sploh nimata. Več na www.primorske.si.

Vaški dom je pod streho

V Jasenu, pod vaško cerkvijo, v teh dneh delavci gradbenega podjetja Alojz Rutar iz Zabič hitijo z gradnjo dokaj velikega vaškega doma. Zgrajen mora biti do avgusta, ko morajo pridobiti uporabno dovoljenje. Dom bo imel dve etaži, vsaka bo merila 112,5 kvadratnega metra. V spodnjem delu bo dvorana za prireditve z odrom ter sanitarije in manjša čajna kuhinja. V nadstropju pa bodo prostori za delo mešanega pevskega zbora Ahec, krajevne skupnosti ter za zbiranje mladih Več na www.primorske.si.

Tvit

Večina, tj. 41 od skupno 46 lastnikov približno 13 hektarjev zemljišč, kjer bo predvidoma potekala trasa drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, je z ministrstvom za promet podpisalo prodajno pogodbo glede odkupa teh zemljišč. Preostalih pet lastnikov bo pogodbo podpisalo takoj za tem, ko bodo uredili sklepe o dedovanju. Zaplet okoli nakupa teh zemljišč, ki so ključna za nastanek prepotrebnega drugega tira, je nastal zaradi prenizke cenitve ministrstva za promet. To je namreč po oceni lastnikov zemljišč, ki so se združili v Agrarno skupnost Osp, pridobilo cenitev, ki naj bi jih prikrajšala za približno 100.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Prometni Godot

Nedosegljivi zeleni val že vse predolgo jezi voznike in hkrati onesnažuje zrak. Tako imenovani zeleni val je v glavnem mestu fikcija. Če voznik pošteno pritisne na plin in prevozi nekaj rumenih in tudi rdečih luči, potem si ga morda »ustvari« sam, drugače pa je zamisel, da bi se po Celovški, Dunajski ali Tržaški blagodejno prepeljal v neprekinjenem zelenem valu, utopija. Utopija z brado. O tako imenovanem teoretičnem zelenem valu se je namreč pisalo že pred tridesetimi leti. Več na www.delo.si.

Posek pri Stari cerkvi je »nezaslišano dejanje«

Med podružno cerkvijo sv. Jerneja v spodnji Šiški, znano kot Stara cerkev, in Obrtno zbornico Slovenije so posekali drevesa in položili asfalt. Ker je v bližini kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del, ni vseeno, kaj se bo tam dogajalo. Več na www.delo.si.

Javna dostopnost registra nepremičnin: Malo tveganj in veliko koristi

Javna dostopnost registra nepremičnin, v povezavi s podatki o lastništvu, je zbudila hipen odziv, najprej na družabnih omrežjih (twitter) in v spletnih komentarjih. Večina odzivov je v imenu zasebnosti in svobode zavračala tako javno dostopnost registra samega, še posebej in predvsem pa povezavo z osebnimi podatki lastnika, čeprav so ti zelo skromni (ime in priimek, letnica rojstva). Odzvala se je tudi informacijska pooblaščenka, ki je preko twitterja napovedala odločbo, s katero je od geodetske uprave (GURS) terjala umik podatkov o lastništvu, in napoved tudi udejanjila. Več na www.dnevnik.si.

V mestni hiši na ogled 44 različnih idejnih projektov džamij

Potem ko je bil lanskega novembra kot zmagovalna vizija ljubljanske džamije oziroma versko-kulturnega centra predstavljen idejni projekt arhitektov Bevk-Perović, so od včeraj na ogled postavljeni še preostali idejni projekti. Vseh 44 zelo različnih projektov, ki jih je pripravilo 16 tujih in 28 domačih arhitektov oziroma arhitektnih birojev, bo razstavljenih v Zgodovinskem atriju Mestne hiše do petka, 3. februarja. Več na www.dnevnik.si.

Vodja redarstva: Janković nas je prosil, naj po njegovem odhodu delamo še bolj vneto

Ljubljansko mestno redarstvo je eden redkih delodajalcev, ki mu tudi v času krize primanjkuje delavcev. Ta trenutek imajo zaposlenih 40 redarjev, glede na število sistematiziranih delovnih mest pa jim manjka še 12 redarjev. Vodja ljubljanskega mestnega redarstva Andrej Orač pravi, da trenutno poteka izbor kandidatov za zaposlitev štirih novih redarjev. Več na www.dnevnik.si.

Most med Njegoševo in Roško zamuja že leto in dva meseca

Na odprtje mostu med Njegoševo in Roško cesto bo očitno treba počakati še vsaj do poletja. Občinarji opozarjajo predvsem na kopico del, potrebnih za dokončanje te povezave čez Ljubljanico. Most bi morali po prvotnih načrtih zgraditi že sredi predlanskega oktobra, tako da bo zamude, če bo res končan maja letos, leto in pol. Gradnjo sicer vseskozi spremljajo zapleti. Več na www.delo.si.

Saga z Jakličevo črno gradnjo še traja

Ministrstvo za okolje in prostor kljub zahtevi 
upravnega sodišča v 30 dneh ni bilo sposobno napisati nove odločbe. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo Marku Jakliču v zvezi z njegovo nezakonito gradnjo v Selu nad Polhovim Gradcem izdati nov upravni akt najpozneje do 13. januarja letos, a tega še ni storilo. Enomesečni rok, ki mu ga je predpisalo upravno sodišče, bo najbrž precej zamudilo.

Najvišje ljubljanske stavbe: koliko zgodb v sebi skriva 79-letnik?

Nekoč najvišja stavba na Balkanu, dolgo najvišja v Ljubljani in še zmeraj kotiček, okoli katerega se razprostira eden najlepših pogledov na ljubljansko kotlino. O njem so pisali pesmi, kovali poetične naslove člankov, kar nekaj žalostnih ljudi pa je na njegovi mali terasi popilo svojo poslednjo kavo. Je že tako, da ima ljubljanski Nebotičnik posebno mesto v srcih meščanov. Že dolgo ni več najvišja stavba v mestu, vendar ostaja tista prva – prva prava. Prihodnje leto bo praznoval 80 let, v vsem tem času pa je doživel marsikaj, kar se za starosto ljubljanske arhitekture in stavbo s takšno življenjsko kilometrino tudi spodobi.

Na gradu še letos dodatna gostilna

Levo od vhodnih vrat ljubljanskega gradu je tako imenovani stolp strelcev, kjer je predviden gostinski lokal višjega razreda. Predvidoma do konca letošnjega marca bodo gradbena dela v teh prostorih končana, Stolp strelcev pa bo moral nato počakati še na najemnika, ki bo v sicer ne preveč velikem prostoru uredil gostilno. Vodja službe za tehnične zadeve v javnem zavodu Ljubljanski grad Stane Miklavec ocenjuje, da bo gostilna zaživela še letos. Javni razpis za izbor najemnika tega lokala naj bi bil objavljen v prvih treh mesecih letošnjega leta.

V Notranjih Goricah veselje ob prihodu mestnega avtobusa

Avtobus Ljubljanskega potniškega prometa je od včerajšnjega dne postal dostopen tudi prebivalcem Notranjih Goric, saj so se na LPP odločili podaljšati progo 6B, ki je do zdaj vozila do Vnanjih goric. Dogodek so obeležili tudi z včerajšnjo slavnostno vožnjo, kjer je sicer manjšo neprijetnost zagodla okvara avtobusa. A kljub tej uvodni nevšečnosti je hiter prihod nadomestnega avtobusa poskrbel, da so častni gostje razmeroma hitro prišli do osrednje slovesnosti. Osrednja slovesnost v Notranjih Goricah sicer ni bila tako polna vzhičenja kot podobna slovesnost prejšnji teden ob uvedbi avtobusne proge v Pirničah. Toda kljub temu je več kot sto zbranih obiskovalcev, ki je prišlo pozdravit prihod avtobusa, zadosten dokaz, da so krajani Notranjih Goric nad novo pridobitvijo navdušeni. Več na www.dnevnik.si.

V nekdanji usnjarski šivalnici bo zrasla nova Cankarjeva knjižnica

V nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika (IUV), ki je že od leta 2008 v stečajnem postopku, naj bi prihodnje leto domovanje dobila nova Cankarjeva knjižnica. Enega zadnjih prostorov nekdanjega usnjarskega velikana, ki so na prodaj, bo odkupila občina Vrhnika v sodelovanju z občinami Borovnica, Log-Dragomer in Horjul. Župan občine Vrhnika Stojan Jakin je povedal, da imajo letos v načrtu odkup šivalnice, v prihodnjem letu pa usposobitev objekta in selitev knjižnice. Z odkupom nekdanje šivalnice pa bi na Vrhniki del prostorov lahko namenili tudi za potrebe šole in športne programe. Več na www.dnevnik.si.

Razpis za dvorano Portoval znova podaljšali

Na novomeški občini so do 31. januarja podaljšali rok razpisa za gradnjo večnamenske športne dvorane Portoval, kjer naj bi leta 2013 gostili tudi skupinski del evropskega košarkarskega prvenstva. Prijave na že drugič podaljšani razpis bi sicer morali odpirati prihodnji ponedeljek. Na novomeški občini, ki brez zasebnega partnerja dvorane ne more zgraditi, uradnih prijav na razpis v drugi polovici minulega decembra še niso prijeli, naj bi pa javno-zasebno partnerstvo v tem projektu nekatere investitorje zanimalo, a potrebujejo več časa za pripravo dokumentacije. Odločitev o izbiri zasebnega partnerja, če se bo kakšen tudi uradno prijavil, bodo na občini tako sprejeli 23. februarja. Več na www.dnevnik.si.

S klikom tudi na novomeški avtobus

Prihode in odhode avtobusov mestnega potniškega prometa v realnem času bodo od zdaj lahko na internetni strani spremljali tudi Novomeščani. Po zgledu Ljubljane in Kopra je namreč z 10. januarjem letos na novomeški občinski spletni strani začela delovati aplikacija NM-Bus, ki z informacijami o času prihoda in odhoda avtobusa na posamezno postajališče, prestopih na linijah ter trajanju posamezne poti uporabnikom omogoča načrtovanje poti vnaprej, brez nepotrebnega čakanja. Več na www.dnevnik.si.

Mariborsko letališče naj prenovi Komunaprojekt

Letališče Edvarda Rusjana Maribor ima za seboj še eno zelo slabo sezono. Redna linija z Londonom, ki jo je vpeljala letalska družba Golden Air, je opravila samo en let in v London prepeljala samo enega potnika. Nedavna dražba, na kateri je stečajni upravitelj Preventa Global skušal najti kupca za podjetje Aerodrom Maribor, upravljavca letališča, tudi ni bila uspešna. Za pozitivno novico pa je včeraj poskrbelo prometno ministrstvo z odločitvijo, da bo izgradnjo novega potniškega terminala najverjetneje dokončal mariborski Komunaprojekt. Več na www.dnevnik.si.

Zapleti z obnovo nekdanje Slavije

Gradbišče na območju nekdanjega hotela Slavija ob Titovi cesti v središču mesta je aktivno že osem mesecev. Investitor Renato Hlade, direktor in (so)lastnik PC Slavija in Gokopa, ki želi zgradbo rekonstruirati v eminenten poslovno-gostinski objekt in ob njem urediti garažo s 130 parkirišči, je 9. januarja končno pridobil potrebno gradbeno dovoljenje. Več na www.vecer.com.

Piranski mandrač še vedno dviguje prah

Pirančani niso zadovoljni niti s kakovostjo tlakovanja ob pomolu niti s počasnostjo poteka del. Prenova ribiškega pristanišča še vedno razburja Pirančane. V ponedeljek bodo za mesec dni delno zaprli promet na cesti pred palačo Trevisini, v torek zvečer bo vodstvo sveta krajevne skupnosti sklicalo zbor krajanov na to temo. Pirančane je najbolj razhudilo to, da so dva manjša pomola, ki sta zapirala manjši del piranskega mandrača in so ju zaradi del popolnoma odstranili, izvajalci prenove pristanišča po novem zastavili tako, da si nista nasproti, kot je bilo to v preteklosti, temveč sta zamaknjena za približno 1,35 metra. Več na www.delo.si.

Še dodatni milijon za mandrač

Da se bo investicija za obnovo mandrača podražila za en milijon, da vrtca iz Pirana ne dajo ter da bi radi ustrezno usmerili promet v mestu v času zapore, so bile glavne točke sinočnjega zbora krajanov v Piranu. Več na www.primorske.si.

Nakupovalna središča na Goriškem kot gobe po dežju

Na Goriškem gradijo na razdalji treh kilometrov že tretje veliko nakupovalno središče. Prvemu v Kromberku in Qlandiji se bo do sredine leta pridružila še Supernova z že zgrajenim Obijem in novim Mercatorjevim hipermarketom. Do konca maja naj bi Strabag zgradil nakupovalni del Supernove, obnova nekdanje remize bo prišla na vrsto pozneje. Več na www.dnevnik.si.

V komenski občini bodo mladim pomagali do stanovanj

Kot ena prvih v državi se je Občina Komen odločila, da bo pomagala mladim družinam pri zagotavljanju strehe nad glavo. Dodeljevala jim bo subvencije za prenovo stanovanjskih stavb za prvo reševanje stanovanjskega problema. Po načrtih naj bi to pomoč začeli dodeljevati že letos. Več na www.primorske.si.

Za številčnejšo uporabo javnega potniškega prometa potrebna korenček in palica

Društvo Focus je v Kopru organiziralo okroglo mizo na temo kako ljudem v Obalno-kraški regiji približati javni potniški promet (JPP).  Na okrogli mizi so se zbrali glavni akterji javnega potniškega prometa v regiji in razpravljali o možnostih za njegovo izboljšanje. Tokratna okrogla miza je bila že šesta na temo spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa. Odločevalci, ponudniki javnih prevozov, strokovna in civilna javnost so se po okroglih mizah v  Kranju, Velenju, Novem mestu, Murski Soboti in Celju zbrali v Kopru, ter z izpostavljanjem glavnih izzivov in iskanjem skupnih rešitev nadaljevali z mobilizacijo za javni potniški promet v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.

Italijani se pod prisilo učijo hoditi peš

Italija z okoljskega vidika nima težav le s tonami smetmi, ki “krasijo” Neapelj, ampak tudi z močno onesnaženim zrakom v večjih mestih. Milanski župan Giuliano Pisapia se je odločil, da bo s smogom v mestu obračunal s pomočjo zaračunavanja “vstopnine” v strogi center mesta. Vsak voznik, pa naj gre za domačina ali turista ali dostavljalca blaga, bo moral ob vstopu v obroč, ki ga bodo nadzorovale kamere, plačati pet evrov. Za okolje najbolj spornim vozilom z najnižjimi euro razredi bo vstop prepovedan, medtem ko bodo prebivalci centra in trgovci imeli možnost uveljavljati popuste. A plačilu se razen javnega prometa, električnim vozilom ter motoristom ne bo mogel izogniti nihče. Več na www.dnevnik.si.

Na Kitajskem prvič več meščanov kot vaščanov

Na Kitajskem je prvič število ljudi, ki živijo v mestih, preseglo število tistih, ki živijo na vasi. Strokovnjaki ob tem že opozarjajo na morebitne negativne posledice za družbo in okolje. Po podatkih kitajskega statističnega urada populacija v mestih prestavlja 51,27 odstotka od skoraj 1,35 milijarde Kitajcev. V kitajskih mestih tako živi okoli 691 milijonov ljudi. Ob koncu lanskega leta je v primerjavi z letom poprej v kitajskih mestih živelo kar 21 milijonov ljudi več, kar presega npr. celotno število prebivalcev v Šrilanki, hkrati pa je upadlo število ljudi v kitajskih vaseh. Več na www.mladina.si.

Tvit

Zanemarjena parcela s podirajočo se leseno lopo je vredna veliko več kot sosednja enako velika z vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Tristo let stara hiša v ptujskem mestnem jedru je bila zgrajena leta 1990, in čeprav je vsa razsuta in luknjasta, je v njej sodobno vseljivo stanovanje… Pri pregledovanju je jasno, da napačnih podatkov o nepremičninah ni tako malo, na podlagi teh pa so potem tudi ocenjene vrednosti nepremičnih napačne. Torej ni res, da zdaj vemo, koliko so vredne nepremičnine na Slovenskem. Več na www.delo.si.

Umik podatkov o lastnikih nepremičnin

Geodetska uprava (Gurs) bo s spletnega portala prostor.gov.si umaknila javno dostopne podatke o lastnikih nepremičnin, ki so fizične osebe, in tako upoštevala začasno odločbo informacijskega pooblaščenca, je sporočil generalni direktor Gursa Aleš Seliškar. Če jim aplikacije v kratkem času ne bo uspelo prilagoditi, jo bodo zaprli do namestitve potrebnih sprememb. Na portalu, ki omogoča javni vpogled v podatke o nepremičninah, bo odtlej mogoče videti samo še podatke o lastnikih, ki so pravne osebe s pravilno vpisano matično številko. Več na www.dnevnik.si.

Prosilcev veliko, neprofitnih stanovanj pa zelo malo

Stanovanj za neprofitno najemnino je v Sloveniji občutno premalo. Na razpisih za prosta neprofitna stanovanja, ki jih občine objavijo le enkrat na leto ali še redkeje, do stanovanja z nižjo oziroma subvencionirano najemnino v povprečju pride le 10 do 20 odstotkov prosilcev. Preverili smo, kakšne so razmere na tem področju v nekaterih mestnih občinah in kakšne so možnosti, da bi se fond neprofitnih stanovanj v prihodnje povečal. Več na www.delo.si.

Promet se sicer seli na obvoznico, vendar onesnaženje ostaja

Povprečne mesečne količine smrtonostnih delcev PM10 v glavnem mestu še vedno presegajo dovoljene omejitve. Strokovnjaki opozarjajo, da del onesnaženja morda ni ustvarjen v glavnem mestu. Delci, zaradi katerih Ljubljančani po podatkih zdravstvenih ustanov umiramo leto prej kot drugi Slovenci, nastajajo s prometom, pri ogrevanju stanovanj, v industriji in pri pridobivanju energije. Strokovnjaki opažajo, da niti nekateri občinski ukrepi ne zadostujejo. Promet se iz mestnega središča namreč zgoščuje na obvoznici, rezultati pa so podobni. Več na www.delo.si.

Podhod Ajdovščina – kronično pozabljeno podzemlje

Je tako rekoč v središču Ljubljane, pod zemljo, pozabljen, a kdor zaide vanj, je, kakor bi se znašel (vsaj) dve desetletji nazaj. Namig: najpogosteje uporabljena besedna zveza, ki se nanaša nanj, so tekoče stopnice. Kaj je to? Podhod Ajdovščina. Povlekli smo ga iz naftalina in se ne meneč za tekoče stopnice spustili vanj po navadnih. Nekje na začetku, pri vhodu ob Figovcu, je tabla. Na njej je izklesana letnica 1976. Takrat se je odprl za tisti čas najsodobnejši podhod, ki je Ljubljančanom paral živce, saj je ohromil promet in neznansko dolgo nastajal. Več na www.delo.si.

»Novost« v Stožicah: Muzej športa

Po rebalansu mestnega proračuna za 2012 bo za šport namenjenih 25 milijonov evrov, kar je za dobre tri milijone več kot prej, in skoraj pet milijonov manj kot lani. V »popravljenem« predlogu Letnega programa športa v MOL za leto 2012 pa so tudi nekateri »novi« projekti. Tako se je v novem programu za letos (prvega so mestni svetniki sprejeli na seji 24. oktobra lani), ki ga bo mestni svet predvidoma obravnaval na seji 16. januarja, znašel tudi projekt gradnje Muzeja športa v okviru Športnega parka Stožice, za katerega je v proračunu namenjenih 835.293 evrov. Kaže tudi, da se bo po skoraj 13 letih vendarle začelo dogajati nekaj resnejšega tudi z obnovo kopališča Kolezija.Več na www.delo.si.

Pristan začasno potopili drugi mestni projekti

Čeprav je Mestna občina Ljubljana napovedovala, da bo gradnjo pristana za rečna plovila začela približno hkrati z urejanjem parka na Špici, ki se je začelo že leta 2009, o pristanu danes ni ne duha ne sluha. Pristan za registrirana rečna plovila, ki je začrtan v Grubarjevem kanalu, so za zdaj onemogočile druge prioritetne investicije, so pojasnili na mestni službi za razvojne projekte in investicije ter kot druge projekte navedli gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom in mostu med Roško in Njegoševo cesto. “Zaradi omejenih finančnih sredstev je bila investicija (gradnja pristana, op. p.) prestavljena v leti 2012 in 2013,” so še dodali. Več na www.dnevnik.si.

Za Pirniče je prihod avtobusa praznik

Sodeč po sprejemu, ki so ga pripravili krajani Pirnič ob včerajšnji uradni predstavitvi nove avtobusne linije 15, ki vozi od Stanežič do Zgornjih Pirnič, je bil prihod avtobusa za prebivalce teh krajev res težko pričakovan dogodek. Govorci, zbrani ob obračališču, so z evfemizmi pripovedovali o težkem pričakovanju redne povezave s prestolnico in obujali spomine na delavce, ki so se s kolesi in kasneje z avtoštopom vsakodnevno vozili v službo. Tako predstavniki Krajevne skupnosti Pirniče kot tudi predstavniki Krajevne skupnosti Šentvid pa so si bili enotni, da je bila ta linija res potrebna. Več na www.dnevnik.si.

Bo Karnerjev ljubljanski projekt propadel?

Civilna iniciativa si že leto dni prizadeva ohraniti gozd, ki bi bil lahko uničen zaradi Karnerjevih mega blokov. Mestni komisiji za pobude občanov je civilna iniciativa »Za ohranitev zelenega Viča in gozda ob sotočju Gradaščice in Glinščice« z več sto člani, poslala protestno pismo. V njem znova zahteva, naj oblast spoštuje strateški prostorski načrt MOL, ki še vedno določa, da je območje Tovila rezervirano za poslovno dejavnost in ne stanovanjsko gradnjo. Več na www.delo.si.

S turistično urbano najraje na grad

V minulem letu so turisti, ki so obiskali prestolnico, kupili 1.102 turistični kartici urbana, ki omogočajo brezplačen ogled ljubljanskih muzejev, galerij in med drugim tudi brezplačno uporabo javnega potniškega prometa ter oglede Ljubljane. Od julija 2010, ko so začeli prodajati to novo kartico, do danes so na javnem zavodu Turizem Ljubljana vsega skupaj prodali 1.574 kartic. Cilj turističnega zavoda je, da bi na leto prodali vsaj 1.500 turističnih urban, torej približno toliko, kolikor so jih prodali v zadnjem slabem letu in pol. Več na www.dnevnik.si.

Prešernov trg med 50 najlepšimi evropskimi trgi

Potovalni blog Flexi Journey je ljubljanski Prešernov trg uvrstil med 50 najlepših evropskih trgov. Seznam trge razvršča po abecednem redu, ne pa po lestvici od prvega do zadnjega med najlepšimi. Avtorji potovalnega bloga posebej opisujejo Prešernov spomenik, ki je bil odkrit jeseni leta 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca, ter Plečnikovo Tromostovje. Prešernov trg se je sicer razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje.   Več na www.dnevnik.si.

Nov ljubljanski grb, ker so pred štirimi leti sprejeli napačnega

Približno štirinajst tisočakov bo morala mestna občina po prvotnih napovedih odšteti za preoblikovanje grba. Heraldična stroka se z vsebino odloka ne strinja. Kot piše v osnutku odloka, so na občini ugotovili, da zdajšnji grb ni ustrezno opredeljen oziroma izrisan glede na strokovna pravila in standarde heraldične stroke, zato ga je treba popraviti. Občina si želi omogočiti kar najširšo uporabo občinskega znaka, ki se bo po sprejetju odloka lahko uporabljal precej širše, vendar v skladu z odlokom. Po novem se bo uporabljal tudi v elektronski pošti, pri spominskih darilih in značkah, na mestnih publikacijah, ob športnih in drugih tekmovanjih, kjer MOL sodeluje kot pokrovitelj ali kako drugače. Več na www.delo.si.

Parkirne težave gibalno oviranih sredi mesta, na Miklošičevi

Na Miklošičevi cesti je čedalje manj parkirnih prostorov za invalide, pa še te zaradi vse slabše kulture meščanov in obiskovalcev pogosto zasedajo avtomobili brez oznake za invalide, nas je opozorila bralka, ki ima moža na vozičku. Naši bralki se je že zgodilo, da je morala v stiski na Miklošičevi cesti nepravilno parkirati, ker je prostor za invalide zasedal avtomobilom brez oznake za invalide, in za to plačati kazen; tudi invalidi jo namreč plačajo, če parkirajo nepravilno. Več na www.delo.si.

Graditelj Stožic z blokiranimi računi

Družba Grep, ki je zgradila športno dvorano in nogometni stadion v Stožicah, za nakupovalno središče v okviru kompleksa pa ji je zmanjkalo denarja, ima od konca lanskega leta blokirane vse tri transakcijske račune, odprte pri NLB, NKBM in Factor banki. Čeprav bi zaradi težke finančne situacije, v kateri se je družba znašla po dokončanju športnih objektov, lahko sklepali, da ne more več poravnavati svojih obveznosti, direktor Uroš Ogrin zagotavlja, da je blokada posledica manjšega dolga, ki so ga poravnali že prejšnji mesec. Več na www.dnevnik.si.

Po sedmih aneksih garaža na 22 milijonov evrov

Gradisu G se je z garažo pod Kongresnim trgom posrečil posel leta, saj je nenadejano zaslužil še skoraj pet milijonov evrov. Mestna občina Ljubljana bo za garažno hišo, park in ureditev Kongresnega trga namesto v osnovni pogodbi določenih 17,7 milijona Gradisu G plačala skoraj 22,2 milijona evrov. Še dodatnih 750.000 evrov je podjetje zaslužilo z gradnjo načrtovane povezave med garažno hišo in Šumijem ter zaščito gradbene jame ob Kazini. Na občini zagotavljajo, da zdaj novih aneksov ne bo in da je finančna konstrukcija projekta vendarle zaprta. Več na www.dnevnik.si.

Občina prodaja hišo za nunciaturo

Stavbo na Ulici stare pravde 6, kamor naj bi se preselilo diplomatsko predstavništvo Vatikana, občina prodaja za 1,34 milijona evrov. Potem ko je Mestna občina Ljubljana pred časom izpraznila hišo na Ulici stare pravde 6, kjer sta v enem od stanovanj živela zakonca Zapletal, zanjo zdaj prek javnega zbiranja ponudb iščejo kupca. Več na www.dnevnik.si.

Bodo Žale s podražitvami sledile LPP?

Po 50-odstotnem povišanju cen prevoza z Ljubljanskim potniškim prometom si Ljubljančani, kot kaže, lahko obetajo še eno podražitev javnih storitev. In sicer javno podjetje Žale v svojem poslovnem načrtu za leto 2012 napoveduje podražitev pogrebnih in pokopaliških storitev. Več na www.dnevnik.si.

Vzdrževanje cest prinaša izgubo, parkirišča pa dobiček

Letos bo javno podjetje LPT sicer izvajalo tri obvezne gospodarske javne službe: urejanje in čiščenje javnih tržnic, urejanje in čiščenje javnih parkirnih površin ter vzdrževanje občinskih cest. Pri prvih dveh dejavnostih pričakujejo, da bodo prihodki večji za 2,7 oziroma 39,2 odstotka, pri vzdrževanju cest pa so zaradi bistvenega krčenja sredstev in povečanega obsega dela predvideli 835.822 evrov izgube. Več na www.delo.si.

Priprave prenove mestnih šol že snedle milijon evrov

V Kamniku so v šestih letih priprav na prenovo obeh mestnih šol v večkrat spremenjene načrte že vložili milijon evrov, a se šol kljub zajetni vsoti še niso niti dotaknili. Ker še nimajo gradbenih dovoljenj, ne morejo z gotovostjo napovedati niti, kdaj ju bodo zares začeli graditi oziroma obnavljati. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo namreč spremeniti ureditveni načrt K-9 šole, katerega spremembe so pravkar javno razgrnili in bodo na ogled do 4. februarja.Več na www.dnevnik.si.

Denarja za dokončanje knjižnice ni

Stari del osrednje novomeške knjižnice Mirana Jarca, v katerem bi uredili prireditveni prostor, čitalnico in predstavili različne zbirke, v grobem gradbenem stanju sameva že lep čas. “Leta 2006 je bil dograjen mladinski oddelek, dve leti kasneje je bila dokončana še fasada in obnovljena streha. Stari del knjižnice pa ostaja nedokončan že leta,” je povedala Claudia Jerina, vodja knjižnice. Za zaključek naložbe bi potrebovali od 1,7 do 2 milijona evrov, je ocenila. Več na www.dnevnik.si.

Neugledna vpadnica

Mariborska cesta je vpadnica v središče Slovenske Bistrice. V minulem desetletju je bila cesta velikokrat deležna posmeha in kritike. Pred volitvami je tudi vroča tema, saj o obnovi mesta in mestnega središča, obvoznicah in pročeljih na veliko govorijo prav vsi kandidati. Ko volitve in referendumi minejo, potihnejo tudi obljube in tako ta del mesta še naprej ostaja neprijazen in grd predel Slovenske Bistrice. Župane, ki so županovali v tem času, so ljudje večkrat opozorili na neugledno cesto, vendar se doslej na pročeljih, pločnikih in dvoriščih ni premaknil niti kamen. Več na www.vecer.com.

Za varne Železnike nov jez in globlja Sora

Odslej si bo na ministrstvih za okolje in prostor ter za promet, na občini Železniki in v digitalni obliki na spletnih straneh omenjenih ustanov mogoče ogledati tako dolgo in težko pričakovani osnutek državnega prostorskega načrta za obvozno cesto mimo starega dela Železnikov in ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti. Javna obravnava prostorskega načrta bo prihodnji četrtek ob petih popoldne v dvorani Zadružnega doma na Češnjici v Železnikih. Več na www.dnevnik.si.

Projekt Kras – Carso v zadnji fazi

Izvajanje čezmejnega projekta Kras – Carso je v drugi polovici. Letos bodo izdelali študijo o prostorskem načrtovanju na Krasu, ta bo podlaga za izdelavo celovitega strateškega načrta za razvoj Krasa in smernic za prostorske izvedbene akte na slovenskem in italijanskem Krasu. V projektu Kras – Carso sodeluje 17 partnerjev, pet občin slovenskega Krasa, občine Trst, Milje, Repentabor, Zgonik, Dolina, Devin – Nabrežina, pokrajini Trst in Gorica z italijanskega Krasa, ter Zavod za gozdove Slovenije, Urad deželne gozdne službe avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Lokalna akcijska skupina Kras in Območna razvojna agencija Krasa in ­Brkinov. Več na www.delo.si.

Po parkiriščih in privezih v Kopru dražji še avtobusni prevozi

S 1. februarjem bodo začeli veljati novi ceniki za mestni in primestni prevoz v Kopru. Posamezna vozovnica se bo s sedanjih 42 podražila na 80 centov, mestna vozovnica pa s 4,2 evra (primestni 8,4 evra) na 10 evrov. Na koprski občini menijo, da bodo uporabniki javnih prevozov tudi v prihodnje plačali sorazmerno manjši delež dejanskega stroška, ki ga v približno devetih desetinah še vedno subvencionira koprska občina. V ta namen občina namenja nekaj več kot milijon evrov subvencij na leto. Več na www.dnevnik.si.

Idrijčani prestali prvi korak kandidature

V Idrijo je včeraj prispelo pismo Evropske in globalne mreže geoparkov, da je kandidatura za uvrstitev Geoparka Idrija v evropsko in pod okriljem Unesca delujočo globalno mrežo tovrstnih parkov popolna. Direktor Centra za idrijsko dediščino Dušan Černigoj je za Dnevnik povedal, da so s tem prvi del kandidature prestali, podrobneje pa naj bi o vpisu odločali marca v Španiji. Sredi letošnjega leta se Idrija nadeja tudi končne odločitve generalne skupščine Unesca o kandidaturi Idrije za vpis na seznam svetovne dediščine.  Več na www.dnevnik.si.

Uničili so polkrožno silhueto mandrača

V prejšnjem letu je bila najmočnejša asociacija na besedo Piran beseda mandrač. Obnova je zapirala vrata obiskovalcem, župan Bossman pa si je kljub temu zapiral oči in ni zamenjal strokovne ekipe. Izkupiček? Mandrač je za vedno izgubil tradicionalno polkrožno linijo. Piranski mandrač so obnovili tako, da so agresivno temeljili obalni zid in ga premaknili v akvatorij ter s tem popolnoma spremenili izvorni videz obale mandrača. Več na www.primorske.si.

Nova prečna pomola se ne gledata več iz oči v oči

Pirančani, ki spremljajo dogajanje na gradbišču v mandraču, zadnje dni opažajo, da sta nova prečna pomolčka, ki ju gradijo po podrtju starih, veliko bolj zamaknjena, kot sta bila izvorna. Menijo, da je to še en nestrokoven poseg, ki uničuje prvotno podobo mandrača.Več na www.primorske.si.

Kako obnoviti star objekt

Inštitut za dediščino Sredozemlja je pripravil projekt, ki predvideva vzpostavitev informacijske točke za prebivalce starih mestnih jeder za pomoč pri obnovi kulturne dediščine. Je moja hiša spomeniško zaščitena?, Kako se lotiti obnove strešnega ogrodja ali kamnitih okenskih okvirjev?, Kje najti ljudi, ki to znajo?, Katera soglasja rabim?, Ali obstajajo kakšni fondi?, … so vprašanja, ki se porajajo prebivalcem starih mestnih jeder oziroma lastnikom spomeniško zaščitenih nepremičnin, ki jih je potrebno obnoviti. Več na www.primorske.si.

Nekoč cvetoča Tržaška vse bolj usiha

Nekdaj živahna in cvetoča Tržaška ulica, ki je bila dolgo ena glavnih mestnih ulic, vse bolj izgublja življenje. Prostori menjavajo dejavnosti in samevajo. Jim bo življenje vrnila obvezna razlaga občinskega prostorskega načrta, ki te prostore namenja izključno storitvam in prepoveduje stanovanja?Več na www.primorske.si.

Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj

Osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja – arhitekt, oblikovalec, izumitelj in utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Več na www.mladina.si.

Tvit

V supermarketu kakšnega trgovskega središča zlepa ne boste doživeli, da bi se tedaj, ko stojite v vrsti pred blagajno, nekdo, praviloma je to kakšna starejša gospa, z blagajničarko zapletel v obširen pogovor. Temu ste lahko priča v majhnih trgovinah v vaši ulici ali četrti, kjer se bolj ali manj stalni kupci s prodajalkami že poznajo. Trgovine seveda niso edini javni kraji, kjer se lahko oblikujejo takšni človeški odnosi: to so lahko tudi kavarne, gledališča, tržnice, dvorišča, mestni trgi in druga zbirališča ljudi. Francoski antropolog Marc Augé takšnim krajem pravi “antropološki kraji”, ki veljajo za “nosilce identitete, razmerij in zgodovine”. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani dražji mestni promet in novi parkomati

V Ljubljani so od 1. januarja dražje nekatere vozovnice javnega mestnega prometa, razliko bodo najbolj občutili kupci vozovnic za posamezno vožnjo. Te po novem stanejo 1,2 evra (prej 80 centov). S torkom se v Ljubljani uvaja nova avtobusna linija med Stanežičami in Pirničami, na območjih Mirja, Prul in Bežigrada pa bodo začeli delovati novi parkomati. Poleg vrednostne vozovnice, ki razen ob nakupu z mobilnim telefonom vključuje tudi prestopanje v času 90 minut, se je podražila tudi terminska splošna vozovnica. Več na www.delo.si.

Javna obravnava ukrepov za povečanje poplavne varnosti

Javna obravnava ukrepov za povečanje poplavne varnosti Mestna občina vabi na javno obravnavo predloga ukrepov, ki bi povečali poplavno varnost v Ljubljani. Ukrepe bodo predstavili v četrtek, 12. januarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Linhartovi 13. Poplavna ogroženost Ljubljane ni zanemarljiva. Da bi jo zmanjšali, je bila imenovana strokovna skupina, ki je pripravila predlog ukrepov za povečanje poplavne varnosti. Pripravljeni dokumenti bodo obravnavani v širši javnosti, da bi jih kar najbolj celostno oblikovali in da bi se zagotovila tudi njihova uresničitev. Več na www.dnevnik.si.

Pirc-Musarjeva zahteva umik osebnih podatkov

Geodetska uprava (Gurs) je včeraj prejela začasno odločbo informacijskega pooblaščenca, da mora v treh dneh na spletnem portalu prostor.gov.si onemogočiti javni dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin (imena in priimka, stalnega prebivališča ter letnice rojstva). S tem želi pooblaščenec preprečiti poseg v ustavno pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov, saj so ti podatki “zelo verjetno nezakonito objavljeni na svetovnem spletu”, je v izjavi za javnost zapisala pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar bo danes sporočil, kako nameravajo uresničiti prejeto zahtevo, zoper katero pritožba ni mogoča. Več na www.dnevnik.si.

Ažuriranje podatkov o nepremičnini je dolžnost

Geodetska uprava (Gurs) je popisala večino slovenskih nepremičnin in določila njihovo vrednost, da bi evidenca ostala ažurna, pa zakon o evidentiranju nepremičnin od lastnikov zahteva, da oblastem prijavijo vsako spremembo v evidenci zbranih podatkov. Če zamenjajo okna, popravijo streho ali obnovijo inštalacije, morajo ponovno izpolniti in Gursu posredovati vprašalnik, ki je bil pripravljen ob popisu nepremičnin, lastniške spremembe in katastrske odmere pa morajo prijaviti po ustaljenem upravnem postopku. Več na www.dnevnik.si.

Poltretji milijon evrov za stebričke, semaforje in drogove

Mesto bo prihodnje leto iz sredstev za komunalno urejanje zemljišč zagotovilo 2,5 milijona evrov za športni park Stožice. Dodatna dela za poenotenje splošne podobe, standardov in splošne tehnične varnosti po pojasnilih z občine na terenu pomenijo, da bodo vsi drogovi javne razsvetljave zdaj črni, da bodo vse zelene površine zavarovali s stebrički in uskladili podobo semaforjev. Več na www.dnevnik.si.

Pri kolesarski samovolji kazni ne zaležejo

Kljub nizkim temperaturam je na mestnih ulicah še vedno precej kolesarjev, kot opažajo zlasti pešci, pa spadajo prav kolesarji med največje cestne prekrškarje. Policisti vsako leto zalotijo več pijanih in tudi takih, ki peljejo skozi rdečo luč. Poleg policije početje kolesarjev nadzorujejo mestni redarji. Vodja redarstva Andrej Orač pojasnjuje, da delujejo tako represivno kot preventivno, na varnost v cestnem prometu pa poskušajo vplivati predvsem z navzočnostjo v varnostno obremenjenih delih mesta, kazni izrekajo, kadar ugotovijo kršitve. Več na www.delo.si.

Korotanci iščejo pravico na višjem sodišču

Prav nič optimistični v novo leto ne vstopajo opeharjeni nekdanji stanovalci zdaj že porušenih barak v Korotanskem naselju. Potem ko so jih pozimi leta 2009 z deložacijo izselili iz barak na Drabošnjakovi ulici 9 do 9 d in Stegne 18 a, kjer so živeli več kot trideset let, se zdaj že poltretje leto pravdajo za odškodnine z angleško družbo Westbrook Estate. Za novo Korotansko naselje, ki naj bi zraslo na nekdanjem Litostrojevem zemljišču, investitor še ni pridobil gradbenega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

Prostorska stiska v mariborski knjižnici postaja nevarna

Prostorska stiska v osrednji mariborski knjižnici na Rotovškem trgu je vse hujša. Ne samo, da so prostori pretesni, temveč so tudi nevarni, opozarja direktorica Dragica Turjak. Zaradi prenaloženih polic z njih padajo knjige, ogrožena je tudi požarna varnost. Načrtovana gradnja nove knjižnice in obnova Rotovškega trga imata vse daljšo brado. Občini je sicer uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki zajema prestavitev in zaščito vodov javne gospodarske infrastrukture, osnovno podgradnjo z gradbeno konstrukcijo in ureditev ploščadi trga, vendar sta se pritožila solastnika sosednje nepremičnine, ministrstvo za okolje in prostor pa o pritožbi še ni odločilo. Več na www.delo.si.

“Mariborčani smo postali slepi za estetiko mesta”

Čeprav je Maribor še pred slabim desetletjem spadal v sam vrh urejenosti slovenskih mest, že dolgo ni več tako, ugotavljajo člani mariborske turistične patrulje. Odmrle grmovnice v betonskih koritih, poškodovane stopnice, slabo vzdrževana cestna infrastruktura in zanemarjeni spomeniki kulturne dediščine v starem mestnem jedru zagotovo ne spadajo v sliko urejenega mesta, ki svojo prihodnost gradi na razvoju turizma, so prepričani pri Občinski turistični zvezi Maribor.

Neprijetno presenečenje za mestne četrti

Za sedem mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti se je novo leto začelo izredno pestro. V zadnjih dneh minulega leta je namreč mestna uprava mariborske občine izdala odredbo, s katero so premestili njihove tajnike oziroma referente v službi za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Nepričakovana poteza je doslej najbolj razburila člane sveta Mestne četrti (MČ) Ivana Cankarja in so zaradi tega sklicali prvo izredno sejo, saj jih Mestna občina Maribor (MOM) o kadrovskih potezah v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih pred tem ni obvestila.

Na Goričkem 214 hektarov gozda tujemu lastniku

Sklad kmetijskih zemljišč zaradi previsoke cene ni izkoristil predkupne pravice. Zaradi prodaje dobrih 214 hektarov gozda na Korovski gori avstrijskemu kupcu bo cankovski župan Drago Vogrinčič predlagal spremembo zakonodaje, ki bi kupcem iz držav članic EU omejila možnost nakupa zemljišč in gozdov v obmejnem pasu, širokem od 25 do 30 kilometrov. Po Vogrinčičevih besedah se zakonodaja lahko spremeni tako, da bo še naprej skladna s predpisi EU, hkrati pa bo varovala slovenski nacionalni interes. » Kmetijska zemljišča in gozdovi prav gotovo predstavljajo nacionalno bogstvo in interes vsake države. Več na www.delo.si.

Novi tlakovci mestu ne bodo dali duše

Novi tlakovci, ki jih namerava celjska občina letos spomladi položiti v starem mestnem jedru, ne bodo pregnali mrtvila, če mestu ne bodo dali duše stanovalci in najemniki ter lastniki lokalov. Tega se v Celju zelo dobro zavedajo, zato so se pod okriljem Trgovinske zbornice Slovenije lotili razvoja mestnega marketinga. Izdelati želijo takšen organizacijski model, ki bo primeren za Celje in bo dal najboljše rezultate. Brez tesnega sodelovanja občanov seveda ne bo šlo, zato bodo ta mesec pripravili dve delavnici, na katerih se bodo kresala mnenja in pobude, kako in na kakšen način mesto oživeti in vanj privabiti čim več obiskovalcev. Več na www.dnevnik.si.

Tako lep, pa še tako prazen

Eda Center so oktobra resda naselili prvi uporabniki, a je najbolj markantna stavba v mestu še vedno bolj ali manj prazna. Več življenja v njem Euroinvest obljublja v začetku prihodnjega leta. Še najteže bodo zapolnili osem nadstropij poslovnih prostorov, ocenjuje direktor Radoš Pavlovič. Eda center je že postal najbolj prepoznaven objekt v mestu, po dveh mesecih pa je, z izjemo dveh trgovin in nekaj poslovnih prostorov, še vedno prazen. Več na www.primorske.si.

Privezi v Kopru najmanj trikrat dražji

Kar veliko Koprčanov bo z novim letom dočakalo precej višje cene komunalnih privezov v pristaniščih in nekoliko višje parkirnine na določenih parkiriščih. Cene privezov se šest let niso povišale. Tudi zato, ker zanje v preteklosti država ni dala soglasja. Zdaj ima občina proste roke. Višje cene so v Kopru (podobno kot tudi v preostalih dveh občinah) hoteli uveljaviti že na začetku leta 2011. Vendar se to tedaj ni zgodilo. Kot glavni razlog za vrtoglave podražitve (predvideli so od 300 do 1000-odstotne podražitve) so navedli to, da se cene privezov niso spremenile več kot pet let, pa tudi to, da je država sprejela devetkratno podražitev pristojbine – povračila za uporabo morja. Več na www.delo.si.

Bo čakanje na vlak že letos kaj bolj dostojno?

Koprska potniška železniška postaja je brez dvoma eno od območij, na katerega domačini ne morejo biti ponosni. Postajo sicer zlagoma izboljšujejo, prihodnje leto naj bi uredili tudi njeno puščobno notranjost. Stavba železniške postaje Koper je bila grajena kot skupni objekt za potrebe železniške in avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana je stavba železniške postaje, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last Republike Slovenije. Več na www.primorske.si.

V Kopru bo parkiranje z novim letom dražje

V Kopru so se z novim letom povišale parkirnine. Za uro parkiranja na javnih parkirnih prostorih je po novem treba plačati evro, kar je enkrat toliko kot doslej. Poleg tega je na nekaterih javnih parkiriščih ukinjena prva brezplačna ura in je za prvo uro parkiranja treba odšteti pol evra. Več na www.primorske.si.

Bo po koncesiji padel še Sailaway?

Na MMP Vrtojba se ne bodo vrteli cekini v igralnih avtomatih Alee Iacte. Po tem, ko jim vlada ni podelila koncesije, je pod vprašajem tudi, ali bodo sploh gradili trgovsko-zabaviščni center Sailaway. Se je MMP sprostil za Hitov, skoraj milijardo evrov vreden kompleks? Več na www.primorske.si.

Kako drago bo urejanje idrijskega mestnega jedra?

Občinski podrobni načrt urejanja idrijskega mestnega jedra je svojo zgodovino začel leta 2008. Nekdanji svetniki ga zaradi množice pripomb v jedru živečih ljudi niso spustili v drugo obravnavo. Po koreniti spremembi načrta se je sedaj to le zgodilo. Svetniki pa se bojijo, da bodo zaradi zahtev konservatorjev cene obnov poletele v nebo. V starem idrijskem mestnem jedru, ki je zaščiteno kot spomenik lokalnega pomena z dvema državnima spomenikoma, že vrsto let niso mogoči nikakršni gradbeni posegi. Več na www.primorske.si.

Soglasno proti elektrarnam na Soči

Ljudi v Posočju je lani najbolj razburil predlog energetskega zakona, ki razveljavlja zakon o varovanju Soče in odpira možnost za gradnjo velikih elektrarn. Ker so bili soglasno proti, je pričakovati, da bo sporni člen umaknjen. Aktualne so postale tudi ideje o posodobitvi zastarelega zakona o Soči, ki zavira turistični razvoj, ter o o ustanovitvi krajinskega parka. Več na www.primorske.si.

Birokratska ironija ob jezeru

Mostarji, zlasti člani KK Soške elektrarne, ne morejo razumeti, zakaj na skoraj isti lokaciji ob jezeru že stoji čistilna naprava za Modrej, kajakaški center pa še nima dovoljenja. Občina si ga prizadeva umestiti v prostorski načrt. Kajakaški center, ki ga mostarska sekcija z 80 člani, med katerimi je 50 tekmovalcev od otrok do vrhunskih športnikov, nujno potrebuje, pa na skoraj isti lokaciji po novi zakonodaji ni dobila dovoljenja agencije za okolje, češ da je v območju 500-letnih voda. Občina si še prizadeva, da bi ga umestila v svoj prostorski načrt. Več na www.primorske.si.

Most čez Ado v Beogradu

Novi monumentalni most čez reko Savo je zgrajen po zamisli slovenskega konstruktorja Viktorja Marklja iz inženirskega biroja Ponting in arhitekta Petra Gabrijelčiča s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki sta z inovativnim projektom zmagala na mednarodnem konstruktorsko-arhitekturnem natečaju leta 2005. Prispevek Slovenije in slovenskega znanja pri realizaciji tega pomembnega infrastrukturnega in arhitektonskega objekta ni naključje. Je rezultat dvajsetletnih izkušen pri gradnji slovenskega avtocestnega križa, kjer je bil za vsak pomembnejši projekt razpisan konstruktorsko-arhitekturni natečaj. V Sloveniji je namreč že pred leti prevladalo prepričanje, da imajo infrastrukturni objekti poleg uporabnega tudi simbolni in kulturni pomen. Več na www.dnevnik.si.

Kitajci bodo v mestih vsaj še 20 do 30 let dihali nezdrav zrak

Čeprav so Kitajci nekoliko poostrili nadzor nad onesnaženostjo zraka, bo nevarni smog v zraku v mestih ostal še desetletja. Peking, Šanghaj in nekatera druga kitajska velemesta so se odločila, da bodo javno prikazovala število malih in najbolj nevarnih PM2.5 delcev v zraku, kar bo zagotovilo večjo transparentnost pri spremljanju oziroma nadzoru kakovosti zraka, poroča Guardian. Prav transparentnost naj bi odigrala vidno vlogo pri zagotavljanju bolj čistega zraka. Prej so realne količine PM2.5 delcev v zraku ostajale skrivnost, saj gre za politično občutljive podatke, kar so razkrile tudi ameriške diplomatske depeše, ki so pricurljale prek WikiLeaksa. Več na www.dnevnik.si.

Tvit

V registru nepremičnin (REN) je Geodetska uprava RS (Gurs) objavila podatke o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin. Pripisane cene kažejo stanje na dan 1. julija 2010, lastniki pa se nanje ne morejo pritožiti. Razlog za morebitne nerealne vrednosti so napačni podatki o nepremičnini ali lastniku, kar lastnik lahko popravi, pravijo na Gursu. Več na www.delo.si.

Energetska sanacija javnih stavb delno učinkovita

Ministrstva so potrebovala kar tri leta, da so se dogovorila, katere stavbe bodo energetsko sanirala. Zaradi dolgotrajnih postopkov in nejasnih kriterijev je računsko sodišče sanacijo ocenilo za le delno učinkovito. V reviziji učinkovitosti programa energetske sanacije stavb računsko sodišče ugotavlja, da je bilo 96 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb na voljo že leta 2007. Dve leti pozneje je vlada energetsko sanacijo opredelila za protikrizni ukrep za pospešitev gospodarstva, a kjub temu so se ministrstvo za gospodarstvo, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) ter ministrstvo za zdravje usklajevali še eno leto. Šele lani so tako objavili prvi razpis za izbor stavb. Več na www.delo.si.

Konec javne obravnave novega nacionalnega stanovanjskega programa

23. decembra se je zaključila enomesečna javna obravnava osnutka nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012-2021. Program zastavlja osem ciljev, med njimi pa kot najpomembnejšega opredeljuje povečanje števila najemnih stanovanj, poroča Slovenska tiskovna agencija. Cilji stanovanjske politike bodo glede na osnutek povečanje števila najemnih stanovanj, zagotovitev zadostnega števila bivalnih enot, večja varnost najemnikov in najemodajalcev, ustrezna zasedenost stanovanj, spodbudna davčna politika, najemninska politika, stanovanjski dodatek in prenova stanovanj. Več na www.delo.si.

Ljubljanska in mariborska kolesarska mreža združili moči

»LKM in MKM sta se “odpovedali” svoji “lokalni” spletni “suverenosti” v korist enotnega nacionalnega nastopa, že zaradi ECF drugače niti ne gre, tudi mnogo večje države zastopa običajno ena sama nacionalna organizacija z eno spletno stranjo. Menimo, da smo se odločili pravilno, če se izkaže, da nekatere vsebine, kot npr. Pasti za kolesarje, potrebujejo svojo spletno stran, bomo to tudi storili; skratka; poglejte in povejte svoje mnenje.« Več na www.facebook.com. Dostop do spletne strani.

Okoljsko ministrstvo in statistični urad v Matejevo palačo

Po številnih zapletih je znamenita Matejeva palača oziroma objekt C končno pripravljen za vselitev. Pred dnevi jo je namreč od Imosovega hčerinskega podjetja Imos-Lit odkupila državna DSU. Investicija je vredna 57,6 milijona evrov, skupaj s stroški financiranja pa okoli 85 milijonov evrov. Okoli tisoč uslužbencev ministrstva za okolje in prostor ter statističnega urada se bo v nekaj dneh preselilo v dokončano Matejevo palačo. V novo stavbo bi se morala po prvotnih načrtih vseliti tudi AUKN, vendar se je v zadnjem hipu premislila. Več na www.dnevnik.si.

Tri milijone evrov za romska naselja

Vladna služba za lokalno samoupravo (SVLR) bo prihodnji mesec objavila razpis za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Za tri milijone evrov se bo lahko potegovalo 20 občin. Po podatkih MOP pri nas v 128 naseljih živi 8470 Romov. Več na www.delo.si.

Še en milijonski aneks za Stožice

Mestna občina Ljubljana bo morala najti še 4,4 milijona evrov za športni park Stožice. Po rebalansu proračuna za prihodnje leto sodeč bo občina Grepu plačala skoraj 2,5 milijona evrov za dodatna dela pri gradnji komunalne infrastrukture, za dodatnih 1,9 milijona evrov pa bo občinski proračun lažji, ker bo morala občina vrniti del na razpisu pridobljenih evropskih milijonov za športni park. Več na www.dnevnik.si.

Naprodaj Celovški dvori

Stečajni upravitelj Vegrada-AM Bojan Klenovšek je na spletnih straneh Ajpesa objavil vabilo k dajanju zavezujočih ponudb za nakup 52 stanovanj v Celovških dvorih. Ogled premoženja, ki je predmet prodaje, je mogoč od torka, 27. decembra, med 12. in 18. uro, in sicer po predhodni rezervaciji termina ogleda preko spletne strani. Januarja prihodnje leto bodo organizirani dnevi odprtih vrat, datumi odprtih vrat pa bodo objavljeni na že omenjeni spletni strani. Rok za oddajo ponudb je 10. februar. Ponudbe je treba poslati na naslov stečajnega upravitelja odvetnika Bojana Klenovška, Nazorjeva ul. 12, 1000 Ljubljana. Na kuverto z oddano ponudbo obvezno pripišite »Zavezujoče zbiranje ponudb – ne odpiraj«. Ponudniki bodo o izidu zbiranja ponudb obveščeni najkasneje do 24. februarja 2012. Več na www.delo.si.

Dva se zanimata za ureditev športnega parka v Črnučah, le eden za Savsko naselje

Iztekel se je rok, ko so lahko zainteresirani zasebniki oddali prijave za ureditev športnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana. Ta je z razpisom iskala zasebnega partnerja za ureditev športnega centra Savsko naselje in športnega parka Črnuče. Za ureditev športnega parka Črnuče sta na naslov občine do včeraj prispeli dve ponudbi, in sicer se za javno zasebno partnerstvo potegujeta podjetje Tenis klub Z šport in podjetje Ludus, d. o. o., ki je občini še pred objavo razpisa podalo iniciativo za ureditev športnega parka v obliki vloge promotorja projekta. Za ureditev športnega centra Savsko naselje je medtem prispela le ena ponudba, in sicer s strani mariborskega podjetja Pasap, ki ima trenutno tudi v najemu te športne objekte. To podjetje je prav tako še pred objavljenim razpisom poslalo na občino promotorsko vlogo za ureditev objektov in športnih površin. Več na www.dnevnik.si.

Podaljšanje linij 3 in 3B do Litostroja

S 3. januarjem bo Ljubljanski potniški promet podaljšal trasi linij 3 in 3B, kar je omogočila prenova Litostrojske ceste. Omenjeni liniji bosta vozili do končnega postajališča Litostroj, ki je eno od dveh novih postajališč. Drugo dodatno postajališče se bo prav tako nahajalo na Litostrojski cesti, in sicer v neposredni bližini tamkajšnjega študentskega doma. Na Ljubljanskem potniškem prometu so prepričani, da bo podaljšanje obeh linij srednješolcem Srednje šole tehniških strok Šiška in Srednje frizerske šole Ljubljana, prebivalcem iz okoliških ulic in zaposlenim v poslovno-gospodarski coni Litostroj omogočilo “lažji in bolj prijazen dostop do uporabe mestnega potniškega prometa”. Več na www.dnevnik.si.

Proga 15 povezala Stanežiče in Zgornje Pirniče

Ljubljanski potniški promet s 3. januarjem uvaja novo progo mestnih avtobusov med Stanežičami in Zgornjimi Pirničami. Avtobusi na novi progi 15, ki bo poskusno obratovala eno leto, bodo povezovali naselja Stanežiče, Dvor, Gunclje, Vižmarje, Brod, Tacen, Vikrče, Spodnje in Zgornje Pirniče ter okoliška naselja, kjer živi približno 15.000 občanov. Avtobusi na novi progi bodo vozili samo ob delovnih dneh. Več na www.dnevnik.si.

Pod novoletno jelko – parkomati

Na prvi delovni dan v novem letu bo začelo delovati 61 novih parkomatov na območju Prul, Mirja in južnega dela Bežigrada. Parkomate so v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice postavili že prejšnji mesec, vendar jih niso takoj priključili, saj so se na občini odločili počakati, da si okoliški stanovalci najprej uredijo parkirne dovolilnice. Te stanejo 100 evrov na leto, stanovalci pa lahko zanje zaprosijo na Mačkovi ulici 2 ali Trgu MDB 7. Več na www.dnevnik.si.

Vzpenjača slavila peto obletnico

Tirna vzpenjača na ljubljanski grad je včeraj praznovala peto obletnico delovanja, saj je prve potnike prepeljala na poskusni vožnji ravno 28. decembra. Od takrat je vzpenjača prepeljala več kot milijon potnikov, milijonti potnik pa se je na grad popeljal že v letu 2010. Ljubljanska vzpenjača lahko teoretično v enem delovnem dnevu prepelje 7000 potnikov, vendar se tej številki za zdaj še niso približali. Rekord v številu prepeljanih potnikov v enem dnevu je bil postavljen 20. avgusta letos, ko se je z vzpenjačo popeljalo 2137 potnikov. Več na www.dnevnik.si.

Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II – Razpisan javni natečaj

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju z ZAPS razpisuje javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo ”Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II”. Več informacij o natečaju na www.trajekt.org in na spletni strani ZAPS.

Promet glavna ovira čistejšemu zraku

Tudi letos v Ljubljani preveč dni s previsoko koncentracijo delcev PM10, ki škodijo zdravju in okolju. Kakovost zraka se sicer v Ljubljani vztrajno izboljšuje, pravijo na mestnem oddelku za varstvo okolja. Hkrati pa priznavajo, da meritve, opravljene v središču mesta, še vedno kažejo prekoračitve onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi na letni ravni in tudi preseženo število dni, ko vsebnost delcev PM10 v zraku preseže dovoljeno mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter. Več na www.dnevnik.si.

Preprodajanje mestne sramote, ki to ostaja še naprej

Pred dobrima dvema letoma smo se sprehajalci ob Šišenskem vrhu razveselili gradbene ograje z napisom Mawared International okoli več kot stoletnega razpadajočega hotela Bellevue. A prehitro. Edina sprememba vse bolj uničene mestne sramote se je zgodila v sodnih registrih. Več na www.delo.si.

Največja lesena slikanica na svetu razveseljuje najmlajše v parku Zvezda

Te dni se je mogoče v parku Zvezda na Kongresnem trgu sprehoditi po deželi palčkov in čarobnem vrtu, ob tem pa občudovati unikatne slike štirih letnih časov v različnih pokrajinah. Na tem mestu namreč stoji pravljično mesto iz panojev s površino pet metrov, ki predstavljajo veliko leseno slikanico s pesmimi in ilustracijami Jožefa Pernarčiča. Več na www.dnevnik.si.

Dobrodelni in arhitekturni podvig: gradimo na mladih, tudi v Afriki

Lani je skupina študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med humanitarno delovno prakso v Južni Afriki v šolskem komplek­su siromašnega predela Ithuba na obrobju Johannesburga zgradila knjižnico z učilnico za tamkajšnjo rokodelsko šolo. Septembra in oktobra letos pa so v neposredni bližini postavili večnamensko dvorano za osnovno šolo. Več na www.delo.si.

Dogovor podpisalo že tri tisoč evropskih mest

Maribor se je pridružil več kot tri tisoč evropskim mestom, ki so pristopila h Konvenciji županov evropskih mest. To je dogovor sodelujočih mest, s katerim se mesta zavezujejo, da bodo z izboljšanjem energetske učinkovitosti ter s proizvodnjo in rabo čistejše energije presegla cilje energetske politike Evropske unije pri zmanjševanju emisij CO2, pa tudi k temu, da bodo za izvajanje teh nalog namenila zadostne človeške vire, da bodo civilno družbo spodbujala k sodelovanju pri izvajanju akcijskega načrta, vključno z organiziranjem lokalnih energetskih dni, in da se bodo medsebojno povezovala z drugimi mesti. Več na www.vecer.com.

Vhodna avla v EPK odprta

Nekaj dni pred iztekom leta in tik pred začetkom EPK je zavod Maribor 2012 v nekdanjem Razstavnem salonu Rotovž na Trgu Leona Štuklja odprl info točko, kjer bodo lahko meščani in obiskovalci EPK pridobili podatke o prireditvah, kupili vstopnice in spominke. Več na www.vecer.com.

Ključi novega stanovanja najlepše božično darilo

V novozgrajeni stanovanjski objekt na Selu se bo vselilo 30 najemnikov neprofitnih stanovanj. »Dve leti smo čakali na ta dan«, sta se razveselila ključev novega stanovanja v bloku na Kosovelovi 2 a v naselju Selo v Velenju Tanja Stermecki in Blaž Koželnik. Ključe novih stanovanj je velenjski župan Bojan Kontič razdelil še 30 drugim najemnikom, med katerimi je veliko mladih družin z majhnimi otroki. “Kar zadeva gradnjo stanovanj, naša občina kljub turbulentnim časom pozitivno izstopa. Letos smo rešili že 88 stanovanjskih stisk, v prihodnje bomo rešili skoraj vse, saj skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije gradimo še 132 stanovanj na Gorici, kjer bo na voljo tudi 198 pokritih parkirnih mest. S tem bomo rešili vse trenutno evidentirane stanovanjske stiske v naši občini,” se pohvali župan Kontič. Obenem prizna, da so se malo bali, če jim bo uspelo oddati vsa stanovanja. Več na www.dnevnik.si.

Piranska občina prejela vsa nepovratna sredstva za prenovo mandrača

Piranska občina je kot investitor v projekt ureditve ribiškega pristanišča Piran, ki zajema tudi rekonstrukcijo mandrača, s strani Agencije za kmetijske trge prejela odločbo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev, za katera je kandidirala. Nepovratna sredstva za izvedbo projekta ureditve ribiškega pristanišča Piran v višini 2,4 milijona evrov niso več ogrožena. Več na www.dnevnik.si.

Obalnim galerijam vzeli denar

Obalne galerije Piran nimajo več denarne podpore koprske mestne blagajne. V proračunu za leto 2012, ki so ga sinoči sprejeli mestni svetniki, za to galerijo ni več denarja. Ukinili so celo financiranje čuvaja za galerijo Loža. Vodstvo ne ve, kako organizirati dejavnost v prihodnjem letu. Obalne galerije Piran spadajo med štiri najbolj prepoznavne v državi (ob Umetnostni galeriji Maribor, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici in Mestni galeriji Slovenj Gradec). Edini so v Sloveniji, ki imajo svojo galerijsko izpostavo v tujini (A in A v Benetkah), kjer jo je Fondazione Venezia razglasila kot pomembnejšo galerijo od znane palače Grassi. Več na www.delo.si.

Več informacij o podeželju

V koprskem zaledju so začeli nameščati posebne večjezične informacijske monitorje in table ob kulturnih znamenitostih, s katerimi nameravajo obiskovalce seznanjati s turističnimi zanimivostmi tamkajšnjih krajev. Več na www.primorske.si.

Cerkljanski parkomat bo ostal brez evrov

Na robu Glavnega trga sredi Cerknega že nekaj tednov stoji parkirni avtomat. Župan je prepričan, da bi s parkirnino domačine primorali, da bi v center hodili peš ali s kolesi. Svetniki pa so soglasno zavrnili plačevanje parkirnine. Nekateri bi parkirišče v centru, ki da kraju ni v ponos, kar ukinili. Več na www.primorske.si.

Leto 2011 na Krasu in obeti za prihodnost

Medtem ko so na Krasu potekale vroče debate o tujcih in razprodaji kraške zemlje, so za njegovo prepoznavnost in zavarovanje največ naredili na njegovem robu, kjer Reka v Parku Škocjanske jame ponikne pod površje. Na naša vprašanja je odgovarjala direktorica javnega zavoda Gordana Beltram. Več na www.delo.si.

Dobrodelni in arhitekturni podvig: gradimo na mladih, tudi v Afriki

Lani je skupina študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med humanitarno delovno prakso v Južni Afriki v šolskem komplek­su siromašnega predela Ithuba na obrobju Johannesburga zgradila knjižnico z učilnico za tamkajšnjo rokodelsko šolo. Septembra in oktobra letos pa so v neposredni bližini postavili večnamensko dvorano za osnovno šolo. Več na www.delo.si.

Tvit

Na enem od mestnih avtobusov Ljubljanski potniški promet preizkuša sistem brezžične internetne povezave. S tem poskusom javno podjetje ugotavlja, kakšni so optimalni pogoji za vzpostavitev sistema Wi-Fi na mestnih zelencih glede na to, da je avtobus prostor s tehničnimi omejitvami in omejitvami na področju napajanja. “Če bodo rezultati pozitivni in bodo potniki izrazili željo po namestitvi, bi lahko projekt eventualno razvijali dalje,” so dejali na Ljubljanskem potniškem prometu. Občanom pa so na spletnem portalu Pobude meščanov obljubili, da bo brezžična povezava za potnike mestnih avtobusov brezplačna, če se seveda odločijo za nadaljevanje tega projekta. Več na www.dnevnik.si.

Novi športni objekti v javno-zasebnem partnerstvu

V petek se končuje rok, ko se zainteresirani zasebniki še lahko prijavijo na razpisa, s katerima Mestna občina Ljubljana išče kandidate, ki bi skupaj z njo v sklopu javno-zasebnega partnerstva obnavljali športne objekte. Tokrat bodo obnovili Športni park Črnuče in Športni park Savsko naselje ter zgradili Nacionalni gimnastični center. Razpisni rok za slednjega se izteče konec januarja 2012. Objekti v Športnem parku Savsko naselje, ugotavljajo na občini, namreč niso več primerni za vadbo. Posebno v slabem stanju so tudi prhe, slačilnice in sanitarije. V Športnem parku Črnuče si želijo urediti sodobno igrišče za mivko, ki ga v Ljubljani za zdaj ni. Slovenija je prav tako med 20 odstotki tistih držav, ki imajo tudi najslabše razmere za gimnastično vadbo, Ljubljana namreč sploh nima dvorane, ki bi bila primerna za trening vrhunskih športnikov. Zato bi uredili Nacionalni gimnastični center Pegan – Petkovšek in gimnastičarjem končno omogočili primerne razmere za vadbo. Več na www.dnevnik.si.

Po petih letih Emonika še vedno na papirju

Samo zazidalni načrt za nov potniški center je občina popravljala dvakrat, dve leti so se usklajevali o lokaciji podpornih stebrov. Mestni svet je že drugič popravil zazidalni načrt za širše območje Potniškega centra Ljubljana in s tem investitorju v novo železniško in avtobusno postajo, družbi TriGranit, omogočil postopno gradnjo komercialnega dela kompleksa, a še vedno pod pogojem, da javni del dokonča v prvi etapi. V podjetju Emonika, ki ga je TriGranit že pred leti ustanovil za izvedbo projekta, so nam nedavno pojasnili, da gradbeno dovoljenje pričakujejo januarja, tako da bi dela lahko stekla spomladi prihodnje leto. Dejali so še, da so za zamudo pri izvedbi projekta kriva predvsem usklajevanja tehničnih rešitev s Slovenskimi železnicami, v prvi vrsti lokacija podpornih stebrov za postajno dvorano nad tiri.

Rešitev je krožišče na Celovški cesti

Napovedi, da bo novo Sparovo nakupovalno središče v Šiški zgrajeno do jeseni 2012, se očitno ne bodo uresničile. Projekt gradnje Sparovega nakupovalnega središča v Šiški so ves čas spremljale predvsem skrbi lokalnega prebivalstva, da se bo prometno že tako in tako obremenjena Celovška cesta po dokončanju centra in Celovških dvorov praktično sesula. Prometna študija – izdelalo jo je podjetje Lineal – kaže, da bi se leta 2014, če bi poleg nakupovalnega središča na območju med Celovškimi dvori, Celovško cesto in obvoznico dokončali še hotel ter druge poslovne in stanovanjske stavbe, na večini cest zamude še povečale, a nivoji uslug ostanejo na zakonsko potrebni ravni. Več na www.dnevnik.si.

Podoba NUK II znana marca 2012

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo javni arhitekturni natečaj za novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Arhitekti morajo svoje rešitve izdelati do marca prihodnje leto, ta mesec pa bo verjetno izbrana rešitev tudi predstavljena. Na ministrstvu pravijo, da bo morala knjižnica odsevati dobo, v kateri bo nastala, in tako izraziti svojo avtonomijo, “ne da bi z oblikovanjem in gabaritom presegla prostorski kontekst”. Spomnimo, da je arhitekt Marko Mušič načrte za knjižnico, ki so donedavna še bili v igri za gradnjo, zrisal davnega leta 1989. Zmagovalec tokratnega natečaja bo prejel 36.000 evrov, drugouvrščeni 23.000, tretjeuvščeni pa 14.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

(Ne)diskriminirani invalidi v prometu glavnega mesta

MOL je vse četrtne skupnosti pozvala, da med načrte manjših del za leto 2013 uvrstijo izvedbe klančin in nižanja robnikov na križiščih in pločnikih pred prehodi za pešce ter na poteh do avtobusnih postajališč, javnih, kulturnih in izobraževalnih ustanov. Tako se Mestna občina Ljubljana (MOL) poskuša prilagoditi zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (Zimi), ki je začel veljati decembra lani. Zimi med drugim zahteva nediskriminacijo invalidov ter spoštovanje in sprejemanje različnosti zaradi invalidnosti. Rok za različne prilagoditve gibalno in senzorno oviranih pa je od pet do 15 let od začetka veljavnosti zakona. Več na www.delo.si.

“Enosmerni promet nujen za ohranitev parkirnih mest”

Zaradi nove zakonodaje bi del Vičanov skoraj ostal brez parkirnih mest. Na Mestni občini Ljubljana so se takoj zavedali, da bo morebitna ukinitev parkirnih mest v Postojnski ulici zaradi spremembe zakonodaje problematična. “Gre za območje, kjer izrazito primanjkuje parkirnih mest,” so dejali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter pojasnili, da so v okolici večstanovanjski objekti, zdravstveni dom, lekarna, blizu pa so tudi fakultete, kar vse povečuje potrebo po parkirnih mestih. “Edina rešitev za zagotovitev parkirnih mest je bila ureditev enosmernega prometa,” so prepričani na mestni občini, zato so na severni strani Postojnske ulice zarisali parkirna mesta po celotni dolžini. Parkiranje pa ne bo brezplačno, saj na mestni občini že napovedujejo, da bodo prihodnje leto postavili parkomate. Več na www.dnevnik.si.

V lov na zasebnega partnerja za tržnico

Mestna občina Ljubljana je objavila dolgo pričakovani razpis, s katerim išče zasebnega partnerja za gradnjo garažne hiše pod tržnico in prizidka k Mahrovi hiši. Z izbranim partnerjem bi se lahko dogovorili tudi za gradnjo manjše garaže pod Krekovim trgom, za katero pa bi morali še izdelati projektno dokumentacijo in zaprositi za gradbeno dovoljenje. Na občini vrednost projekta ocenjujejo na 31,2 milijona evrov, še dobrih šest milijonov evrov naj bi stala garažna hiša pod Krekovim trgom. Potencialni partnerji morajo prijave občini predložiti do 3. februarja. Več na www.dnevnik.si.

Še dolga je pot s 75. mesta med prvih deset

Rezultati Mercerjeve raziskave so našo prestolnico uvrstili na 75. mesto od 221 ocenjenih mest. Največ točk si je prislužila na področju kulturno-družbenega okolja, najmanj pri izobraževanju in naravnem okolju. Samo točkovanje pa se v določenih delih raziskave ne ujema z obrazložitvijo. Na področju onesnaženosti zraka je Ljubljana tako na primer dobila zgolj šest točk od desetih, medtem ko je v obrazložitvi zapisano, da ta »v večinskem delu mesta ni težava«. V rubriki »prosti čas« so podzvrsti »raznolikost restavracij, gledališke in glasbene predstave, kinematografi ter šport in prosti čas« ocenjene z zadovoljivo sedmico, komentar, ki sledi, pa hvali Ljubljano kot mesto, ki ima »dobro izbiro restavracij in kinematografov ter precej pogoste kulturne produkcije«. Šole so ocenjene s petico, čemur sledi precej skop komentar zgolj o tem, da ima Ljubljana »mednarodne – francoske in britanske šole«. Več na www.delo.si.

Milijarda evrov za vožnjo do Brnika

Steklo je večletno načrtovanje nove železniške povezave med Ljubljano in Jesenicami z navezavo na brniško letališče. Nova dvotirna železniška proga med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami z navezavo do letališča Jožeta Pučnika bi po prvih ocenah stala med milijardo in milijardo evrov in pol. Glede na izbrano različico bi bila nova povezava dolga od 51 do 57 kilometrov, navezava na letališče pa med 9 in 15 kilometri. Ministrstvo za okolje in prostor je pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za to progo javno objavilo konec novembra. Pobuda bo na spletnih straneh ministrstva objavljena do konca tega leta, v tem času bodo sprejemali predloge, priporočila, usmeritve in mnenja javnosti ter organizirali posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga. Več na www.dnevnik.si.

Bodo bioplinarno v Pirničah porušili ali poskusno zagnali?

Prebivalce Zgornjih Pirnič je te dni dodatno razburila vest, da naj bi Miha Petač svojo bioplinarno v Zgornjih Pirničah v nekaj dneh poskusno zagnal. Po mnenju gradbene inšpekcije je namreč zgrajena povsem v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in bi jo moral investitor že pred dvema mesecema porušiti. Različne inšpekcijske službe pogosto obiskujejo Pirniče, a je učinek njihovega nadzora pičel, nič drugače ni pri bioplinarni Petač. Več na www.dnevnik.si.

Prepočasno povezovanje posoškega turizma

Tolmin in Kobarid podpirata skupno turistično tržno znamko, Bovec pa je proti. Po spoznanju, da koncept Dežela žive vode ni dosegel želenega učinka, sta v LTO Sotočje združena Tolmin in Kobarid sosedom v Bovcu že pred dvema letoma predlagala skupno znamko Dolina Soče, vendar so se v Bovcu pri sprejemanju svoje nove celostne podobe na koncu odločili za Bovec – dolina navdiha. V LTO Sotočje menijo, da bi bila najbolj učinkovita izbira tržne znamke tudi najbolj preprosta izbira – Dolina Soče, saj je destinacija pod tem imenom leta 2008 kot prva v Sloveniji prejela naziv evropske destinacije odličnosti. Več na www.delo.si.

Rumlkukl bo ponovno oživel

Ruška mladinska kulturna klet (Rumlkukl) je bil legendarni mladinski klub, ki je deloval v 80-tih letih in ki je okoli sebe zgradil prvo underground mladinsko sceno na območju Maribora. Njegovo delovanje je med drugim zaznamovalo bogato glasbeno življenje, ki so ga preko Glasbenih delavnic poosebljale različne glasbene skupine od On in njegovi do Lauženkov, Devete somfonije in Strogo zaupno. Nekaj teh nekdanjih akterjev se bo sedaj vrnilo iz zgodovine in pripravilo nepozaben dogodek, ki bo jutri ob 21. uri v Rušah, v veliki dvorani Cezam. Več na www.vecer.com.

Proti prostoru za vse otroke

Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka na Ptuju v letošnjem šolskem letu izobražuje 72 otrok z blažjo, zmerno, hujšo in hudo motnjo v duševnem razvoju. Čeprav gre za institucijo, pomembno za širši okoliš, šola že leta deluje v povsem nehumanih razmerah. Ne le da ima prehodne učilnice in premajhne delovne površine, vsepovsod sta tudi plesen in vlaga, premore le štiri straniščne školjke in en sam štedilnik za pripravo hrane, poleg tega nima niti dvigala za gibalno ovirane. Več na www.mladina.si.

Dijaki bodo zgradili nizkoenergijsko hišo

Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje bodo prvi dijaki v Sloveniji, ki bodo pod budnim očesom izkušenih mojstrov zgradili vzorčno nizkoenergijsko hiško. Ravnateljica šole Irena Posavec je prepričana, da bodo med gradnjo pridobili ogromno neprecenljivih praktičnih izkušenj, ki jih delodajalci pri mladih tako zelo pogrešajo. Ideja o gradnji vzorčnega objekta jih je mikala že več let, letos pa so se vendarle odločili, da jo uresničijo, in k sodelovanju povabili podjetje Lumar IG. Več na www.dnevnik.si.

Pirančani bodo trajnostno mobilni

Občina Piran se je kot slovenski partner vključila v projekt podpore trajnostnim oblikam mobilnosti v obmorskih mestih Adria.MOVE IT!, v sklopu katerega nameravajo med drugim kupiti do 100 koles, urediti kolesarnici in kupiti štiri električna vozila. Konec novembra je že potekala prva delavnica fokusne skupine za omenjeni projekt, ki so se je udeležili predstavniki hotelirjev, obrtnikov, taksistov, lokalne skupnosti, policije, redarske službe, mestnega koncesionarja in Javnega podjetja Okolje, so pred časom sporočili s piranske občine. Projekt Adria.MOVE IT! je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti za izboljšanje kakovosti življenja v Jadranski regiji ter večjo učinkovitost in varnost prometa. Poleg Pirana so se v projekt vključile še hrvaške občine Dubrovnik (kot vodilni partner), Umag, Novigrad in Lopar ter črnogorska občina Kotor. Več na www.primorske.si.

Kot nekoč: “en giro” po mestu

Združenje trgovcev, gostincev in drugih podjetnikov mesta Koper se je odločilo še dejavneje privabljati kupce v mestno središče. Tokrat so ustvarjalne moči združili v pripravo praznične prireditve, ki so jo poimenovali Gremo en giro po Kopru. Člane zruženja, ki sodelujejo pri prireditvi, je mogoče prepoznati po belem drevescu s srebrno kroglo, ki je postavljeno pred lokali. S sloganom Gremo en giro po Kopru so želeli predramiti nekaj nostalgije na čase, ko na obrobju še ni bilo trgovskih centrov in so ljudje nakupe opravljali v središču mesta. Domačini so takšnemu obhodu rekli “en giro”, poleg nakupa pa je bila to tudi lepa priložnost za klepet z znanci, ki so jih srečali na koprskih ulicah. Več na www.primorske.si.

Kras na poti k živemu muzeju in vpisu v Unesco?

Dvigniti zavest o vrednotah Krasa, vpisati celoten dinarski Kras na Unescov seznam svetovne dediščine in združiti strokovnjake, ki se ukvarjajo z značilnostmi kraškega sveta. To so cilji mednarodnega projekta Kras2o11 in njegove mednarodne konference, ki je pritegnila več kot 20 strokovnjakov. Vse to, kar spodbuja projekt Kras2o11, lahko prinaša tudi nova delovna mesta, na primer pri izobraževanju bodočih mojstrov za obnovo kamnite arhitekture in v turizmu, meni dr. Domen Zupančič. “Ampak to ni tak turizem, ko te pripeljejo z avtobusom in rečejo, to je pa kamniti zid. Taki turisti so kolesarji, ljudje ki si gredo ogledat floro in favno, sprehajalci. To so posebne skupine, ki jih ne moreš naenkrat pripeljati z nizko cenovnim letalom.” To je posebnost, ki je pri nas še ne poznamo, meni: Zupančič “Se nam pa vsem zdi zelo simpatično, če gremo na Škotsko gledat ovčke ali krajino na Islandijo.” Več na www.primorske.si.

Nove vsebine za veliko stavbo

Nova občinska oblast je ocenila, da je smotrneje in neprimerno ceneje vlagati v obnovo te velike stavbe v središču mesta, kot pa dom podreti in neznano kdaj zgraditi novega, kot je načrtovalo prejšnja občinsko vodstvo. Letos je občina z dobrimi 200.000 evri obnovila pročelja Doma na Vidmu, v notranjosti pa atrij, sanitarije, ogrevanje in malo dvorano. Proračun za leto 2012 predvideva za dom 150.000 evrov, vendar na občini ne vedo, kako se bosta odločili davčna in geodetska uprava oziroma koliko bo treba odšteti za ureditev prostorov za te potrebe. Več na www.primorske.si.

Za novogradnje enkrat višji prispevek

V občini Renče-Vogrsko bodo za novogradnje zaračunavali znatno višji komunalni prispevek, višje bo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ti ukrepi so nujni za razvoj občine, poudarja župan Aleš Bucik. Več na www.primorske.si.

Kotalkališče v Solkanu bo v kratkem pokrito

V Kotalkarskem klubu Perla bodo le dobili streho nad glavo. Če bo vreme prizanesljivo, bodo ploščad v Solkanu pokrili do božičnih praznikov. S tem bo tudi KS Solkan končno dobila pokrit prostor za prireditve. Klubska prizadevanja za pokritje ploščadi, ki so jo na območju nekdanjega vojaškega poligona odprli pred dvanajstimi leti, trajajo že precej časa. Z lastnikom in glavnim investitorjem KS Solkan pa se bodo, kot kaže, v kratkem vendarle razveselili nove pridobitve, ki bo omogočila izvedbo športnih in drugih prireditev tudi v zimskih mesecih oziroma v času padavin. Več na www.primorske.si.

Protestirali bodo, lahko pa tudi tožili

Stanovalci v izolski industrijski coni niso prav nič navdušeni nad napovedjo, da bo v Ambasadi Gavioli z novim najemnikom, podjetjem Gavioli, kmalu še več prireditev z različnimi zvrstmi glasbe, od elektronske do turbo folka. Ker se bojijo, da bo hrup postal neznosen, napovedujejo protestno pismo občinskemu in Mercatorjevemu vodstvu, razmišljajo tudi o tožbi. Več na www.primorske.si.

Tvit

Jutri bo začel veljati nov vozni red Slovenskih železnic, ki bo veljal do 8. decembra prihodnje leto. ajveč sprememb prinaša v mednarodnem prometu. Tako med drugim na relaciji Budimpešta–Zagreb –Ljubljana–Benetke ni več nočnega vlaka. Na Slovenskih železnicah so pojasnili, da je bila povezava Budimpešta– Zagreb–Ljubljana–Benetke, ki je bila sicer usklajena na mednarodni voznoredni konferenci, odpravljena, ker se madžarskim in italijanskim železnicam ni uspelo dogovoriti o pogodbenih pogojih vožnje vlaka. Več na www.delo.si.

Manj direktnih povezav do Gradca in nazaj

Minulo nedeljo je pričel veljati novi železniški vozni red, ki bo predvidoma ostal nespremenjen do 8. decembra prihodnje leto in prinaša kar nekaj novosti, zlasti v mednarodnem prometu. Spremembe, ki zadevajo Maribor, se bodo najbolj dotaknile potnikov, ki so potovali v Avstrijo. Direktni vlaki, ki so vozili med Mariborom, Gradcem in Dunajem, so bili ukinjeni na zahtevo Avstrijskih železnic. Za povezave z Gradcem oziroma Dunajem ostajata po novem aktualni le dve neposredni povezavi. Več na www.vecer.com.

Ljubljano in Letališče Jožeta Pučnika bodo povezali z železnico

Ministrstvo za okolje je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško progo Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika. Začetek gradnje proge je po besedah ministra za promet, ki opravlja tekoče posle, Patricka Vlačiča, časovno težko opredeliti. Pobuda bo do konca leta 2011 objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor, v tem času pa bosta koordinator ter direktorat za železnice in žičnice organizirala posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga. V omenjenem obdobju lahko javnost poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja, so še zapisali na direktoratu za prostor. Več na www.rtvslo.si.

Življenje v strogem centru ima svojo ceno

Zaprtje središča mesta deli tudi arhitekturno stroko. Pri preurejanju so sodelovali nekateri znani arhitekti in urbanisti, so pa tudi taki, ki precej kritično presojajo poteze mestne oblasti. Ugledni arhitekt Fedja Košir meni, da je območje za pešce nekakšen eksperiment. Mešane vtise o smiselnosti zaprtja omenjenega območja ima tudi predsednica društva arhitektov Ljubljane Maja Ivanič. Pravi, da je bila Stara Ljubljana še pred nekaj leti preplavljena s prometom, hrup in izpušni plini so slabšali kakovost bivanja ter uničevali pročelja hiš in mestne ambiente. Z zaprtjem je postala prijetna cona za pešce, v kateri uživajo, se v njej družijo in zadržujejo tako prebivalci starega mestnega jedra kot drugi Ljubljančani in turisti. Res pa je, da ljubljanski promet še ni optimalno urejen. Več na www.delo.si.

Urbanistična in arhitekturna stroka o ukrepih omejevanja prometa v Stari Ljubljani

Čeprav zaprtje središča mesta, ki je obiskovalcem zelo všeč, hvalijo predvsem njegovi avtorji, stanovalcem starega mestnega jedra pa so manj navdušeni, tudi urbanistična in arhitekturna stroka celo več let po njegovi uvedbi nista enotni glede pozitivnih ali negativnih posledic uvedbe območja za pešce. Več na www.delo.si.

Občinarji: V središču mesta ne more bivati vsak

Čeprav teče že četrto leto, odkar je Mestna občina Ljubljana (MOL) zaprla središče mesta za avtomobile, zapora še vedno ovira predvsem starejše in mlade družine z otroki. Najbolj ranljive socialne skupine opozarjajo, da jim občinske rešitve kljub drugačnim trditvam občinarjev nikakor ne ustrezajo. Občani se na MOL in mestne organe menda pogosto obračajo s pobudami, dokazujejo, razlagajo in pojasnjujejo, vendar po njihovih besedah največkrat naletijo na gluha ušesa. Več na www.delo.si.

Z zloženkama do varovanja mestnega jedra

Oddelek za urejanje prostora mestne uprave ljubljanske mestne občine je v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom pripravil zloženki “Secesijska Ljubljana” in “Stara Ljubljana”, s katerima želijo lastnikom hiš na čim bolj enostaven in jasen način predstaviti značilnosti in kvalitete ožjega mestnega okolja, v katerem živijo, in jih spodbuditi k temu, da to okolje tudi varujejo in v največji možni meri vzdržujejo in prenavljajo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Več kot stoodstotna podražitev cen najema gostinskih vrtov v središču mesta

Gostince iz središča mesta je doletela še ena podražitev, ki jo bodo sicer zares občutili šele spomladi prihodnje leto. Na septembrski seji mestnega sveta so namreč mestni svetniki sprejeli odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin, v katerem so določene tudi nove cene uporabnin gostinskih vrtov. Le-te so po novem višje za kar 111 odstotkov. Namesto 0,34 evra na kvadratni meter na dan bodo torej tisti gostinci, ki imajo lokale v strogem centru, plačevali 0,74 evra. Več na www.delo.si.

Brez črpalke ne bi bilo 20 novih avtobusov

Včeraj so svojo krstno vožnjo na ljubljanskih cestah opravili metanbusi oziroma avtobusi, ki vozijo na zemeljski plin. Ljubljanski potniški promet je kupil kar 20 novih avtobusov, za katere je odštel pet milijonov evrov, s katerimi bodo nadomestili nekaj najstarejših avtobusov iz voznega parka. Zaradi čistejših novincev se bosta tako morala “upokojiti” dva najstarejša avtobusa, ki sta potnike v prestolnici prevažala dolgih 24 let. Polnilnica je sicer rezultat sodelovanja Ljubljanskega potniškega prometa, Energetike Ljubljana in podjetja Geoplin, ki so v manj kot enem letu sklenili dogovor in tudi zgradili prvo polnilnico z zemeljskim plinom. To lahko uporabljajo tudi lastniki osebnih avtomobilov, ki vozijo na zemeljski plin. Več na www.dnevnik.si.

Odpira se prenovljena Opera

Ocenjujejo, da je prenova operne stavbe našo državo stala dobrih 43 milijonov evrov, toda na natančen podatek še čakamo, ker ministrstvo za kulturo še pripravlja zaključni obračun. So pa v četrtek pozornost pritegnili nekateri podizvajalci, ki so opozorili na vsesplošen problem neizplačil podizvajalcem, med njimi je tudi Map trade, ki ga je ministrstvo najelo za sanacijo pododrja in ga “pogodbeno priklopilo na SCT”, kot zdaj pravijo pri Map trade in kjer trdijo tudi, da niso dobili vsega poplačila za opravljeno delo. A na ministrstvu so včeraj že zatrdili, da je podjetje, ki je izvajalo sanacijo jame odrskega stolpa po pogodbi med podjetjem in ministrstvom, dobilo izplačan ves pogodbeni znesek v pogodbenem roku. Več na www.dnevnik.si.

Dokončna smrt slovenske opere

Ravnatelj ljubljanske Opere, Mitja Bervar, je odprtje prenovljenega poslopja, na katerega smo čakali šest let, pospremil z besedami, da gre za “praznik”. Njegova vzhičenost in tudi navdušenje ansambla sta razumljiva: pevci, glasbeniki, baletniki, scensko in dramaturško osebje je ponovno dobilo svoj “dom”. Odločitev za prenovo operne hiše, ki ne vključuje povečanja širine opernega odra in ki ne razmišlja o širšem vključevanju opere kot stavbe in institucije v mestno jedro, je strokovna blamaža prve vrste. Več na www.dnevnik.si.

Kjer je Gradis skupina G, je tudi aneks

Vedno bolj očitno postaja, da zaradi cele vrste dodatnih del garažna hiša pod Kongresnim trgom še zdaleč ne bo tako poceni. Skoraj 3,2 milijona evrov vreden aneks k osnovni pogodbi za garažno hišo pod Kongresnim trgom ni edini, ki ga je Mestna občina Ljubljana sklenila z Gradisom skupino G. Začelo se je z doplačilom za športni park Stožice, ki ga je družba prek skupnega podjetja Grep gradila skupaj z Energoplanom, zgodilo se je pri gradnji Hradeckega mostu čez Ljubljanico, napoveduje se pri mostu pri Cukrarni. Več na www.dnevnik.si.

Lesena Ribja brv potrebna zamenjave

Ribja brv oziroma leseni most, ki povezuje Hribarjevo in Cankarjevo nabrežje, bo od danes dalje nekaj dni zaprt, ker je nujno potreben popravil. Podjetje Lamo bo nujna sanacijska dela končalo do predvidoma 18. decembra, če mu bodo delo dopuščale vremenske razmere. Na Mestni občini Ljubljana ocenjujejo, da jih bo sanacija stala približno 19.800 evrov. Na občini so še pojasnili, da je Zavod za gradbeništvo Slovenije opravil pregled te lesene brvi čez Ljubljanico in ugotovil, da so glavni nosilci tako poškodovani, da brv ni več primerna za uporabo. Zavod za gradbeništvo je zato mestni občini predlagal, naj brv čim prej zamenja, občina pa je v tem času že objavila natečaj za novo brv. Več na www.dnevnik.si.

Še devet mesecev za okolico Stožic

Ponoven tehnični pregled okolice športnih objektov v Stožicah je pokazal, da Grep še ni odpravil vseh pomanjkljivosti, ki ga ločijo od izdaje uporabnega dovoljenja. Podobno kot po prvem tehničnem pregledu julija lani in ponovnem tehničnem pregledu maja letos je tudi tokrat komisija ministrstva za okolje in prostor Grepu do dokončanja vseh del podaljšala poskusno obratovalno dovoljenje, in sicer za tri mesece. Več na www.dnevnik.si.

Končno poravnan dolg

Vila Zlatica ob Cesti 27. aprila v Rožni dolini arhitekturno ne izstopa, je pa pomembna njena usoda. Tudi za to, ker je bila podarjena in bi s takšnimi donacijami lahko kulturno obogatili slovensko prestolnico, pa tudi druga mesta v Sloveniji. Toda izkazalo se je, da je država na darilo, ki ga je dobila, pozabila. Več na www.dnevnik.si.

Od Žal do Črnuč po Štajerski cesti

Potem ko je ustavno sodišče oktobra letos razveljavilo poimenovanje Titova cesta za novo vpadnico v prestolnici z argumentacijo, da tako poimenovanje simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ostaja v zraku vprašanje, kakšno bo novo ime zanjo. Del ceste med novim krožiščem pri Žalah in tomačevskim krožiščem za zdaj ostaja brez imena. Nov predlog se bo na mizi občinskega sveta znašel najverjetneje spomladi. Več na www.dnevnik.si.

Ulični umetniki, izvolite!

Grafitiranje je ponekod v prestolnici odslej dovoljeno. Občina je določila 13 lokacij, kjer se bodo ulični umetniki lahko izražali nekaznovano. Posamezniki in skupine bodo torej lahko svobodno, nekaznovano izražali svojo umetniško ustvarjalnost na za to določenih lokacijah. Med njimi najdemo predvsem podhode in podvoze (podhod pod Celovško cesto pri Kinu Šiška, podvoza pod železniško progo na Drenikovi in Kajuhovi cesti, podhod pred šentviškim predorom, podvoz pod železniško progo na Erjavčevi cesti in podhod pod železniško progo v Rožni dolini, pri križišču Ceste v Rožno dolino in Oražnove) ter različne zidove po mestu – na Dolgem mostu so to betonski stebri avtocestnega mostu na končni postaji šestice, v centru betonski zid ob pločniku na Trnovskem pristanu, transformatorska postaja in zid ob parkirišču osnovne šole Trnovo, notranji zidovi ob košarkarskem igrišču v Metelkovi mestu ter notranji zidovi kompleksa tovarne Rog. Navijaškemu grafitiranju so na strelišču na Dolenjski cesti namenjene zunanje betonske stene, ki gledajo na parkirišče. Več na www.delo.si.

V dveh letih za čiščenje grafitov 37.000 evrov

Grafitarji so ta teden v prestolnici dobili 13 javnih površin, na katerih jim ljubljanska mestna občina dovoli pisanje in risanje. In sicer gre za različne lokacije v središču mesta, v Šiški, na Viču in v Rožni dolini, za Bežigradom in v Mostah. Za uveljavitev prostorov, kjer grafitiranje ne bo preganjano, se je mestna občina odločila zato, ker po eni strani želi zmanjšati grafitiranje po fasadah in javnih prostorih, po drugi strani pa želi umetnikom omogočiti prostor, kjer lahko skozi grafite izkažejo svojo umetniško ustvarjalnost, pri tem pa ne uničujejo tuje lastnine. Več na www.dnevnik.si.

Naivni stanovalci žrtve kranjske mestne oblasti

Ena prvih žrtev globalizacije je bilo veliko kranjsko podjetje Tekstilindus. Po propadu tekstilne tovarne naj bi na tem območju Kranja ob reki Savi dobili poslovno-obrtno cono. Toda ena sama poteza je povzročila splošno nezadovoljstvo vseh. Tekstilindus je zapadel v krizo pred dvajsetimi leti, stečaj pa še ni končan. Kasneje so del velikega območja kupili Italijani, a na koncu zaprli še zadnji ostanek te industrije. “So pa očitno dosegli pri takratni oblasti Mohorja Bogataja zanimivo spremembo prostorskih aktov, ki je šla dokaj mimo javnosti. Italijani so namreč želeli zgraditi dva stanovanjska bloka in zato je bilo treba spremeniti prostorske akte, čeprav je celoten kompleks bil prej namenjen industriji in obrti. Ta poteza je povzročila kaos,” nam pripoveduje eden od obrtnikov, ki so slepo verjeli mestni oblasti, da bo to območje postalo kranjska obrtna in poslovna cona. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi akcije Vsi na avtobus potnikov zdaj dvakrat več

Medtem ko se drugod po Gorenjskem število potnikov na mestnih avtobusih zmanjšuje oziroma stagnira, se je na škofjeloških avtobusih v pol leta podvojilo. Predvsem po zaslugi akcije Vsi na avtobus. Akcijo je v okviru projekta Loško je Ekološko škofjeloška občina skupaj z direkcijo za ceste in Alpetourom začela aprila. Takrat so mestni avtobusi od Podlubnika do Lipice začeli voziti bolj redno, vsakih 15 minut, vozni red avtobusov pa so uskladili z voznim redom vlakov. Občina je za prijaznejši mestni potniški promet v proračunu zagotovila 75.000 evrov. Cena enosmerne vozovnice se je z 90 centov pocenila na pol evra, poleg tega pa so prepolovili ceno družinske mesečne vozovnice, ki stane 15 evrov. Več na www.delo.si.

Že drugi sporni najem prek istega posrednika

Čeprav je novomeški župan govoril drugače, bo okoli 300.000 evrov za prenovo stavbe za razvojno-izobraževalni center le plačala občina. Selitev in najem novih prostorov za novomeški razvojno-izobraževalni center je razburila tudi opozicijske svetnike, saj menijo, da gre za negospodaren najem. Skrbita jih predvsem najemna pogodba, ki jo je Mestna občina Novo mesto sklenila s podjetjem Protekt Dolenjska, ter visok znesek mesečne najemnine. Več na www.dnevnik.si.

Brežicam se v prihodnosti obeta rečno pristanišče

Posavje bo po uresničitvi tekočih ter šele načrtovanih razvojnih projektov močno spremenilo sedanjo podobo. Nekaj je k temu že prispevala gradnja avtocestnega odseka do meje s Hrvaško, še bolj pa bo v naravo poseglo dokončanje verige spodnjesavskih hidroelektrarn, ki se bo predvidoma leta 2017 ustavila tako rekoč na sami meji z našo jugovzhodno sosedo. V okviru lani sprejete podonavske strategije Slovenija in Hrvaška v sklopu pobude Krško-Zagreb načrtujeta skupno urejanje porečij Save in Sotle, ki državi ne bi povezala le v tehničnem smislu, temveč bi prispevala tudi k skupnemu razvoju na področju prometa, turizma, rekreacije in kulture. Več na www.dnevnik.si.

Pri pripravah na univerzijado kršeno dobro poslovanje

Partnerske občine Maribor, Ruše in Zreče so pri pripravah na zimsko univerzijado kršile obveznost dobrega poslovanja, je sklep računskega sodišča v porevizijskem poročilu. V njem sodišče ugotavlja, da občine po končani reviziji niso zadovoljivo izkazale ukrepov za odpravo nesmotrnosti. Več na www.delo.si.

Programski direktor EPK Mitja Čander je napovedal možnost odstopa

Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je danes napovedal, da bo odstopil, če občine ne bodo zagotovile obljubljenega denarja za projekt Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je do začetka projekta le mesec dni, občine še niso nakazale vsega denarja niti za letos. Več na www.dnevnik.si.

Ultimat mariborski občini postavil tudi svet zavoda EPK

Po programskem direktorju EPK Mitji Čandru je ultimat občinam, še posebej občini Maribor, danes postavil tudi svet zavoda Maribor 2012, saj le-te niso izpolnile svojih finančnih obveznosti za letošnje leto. Če mariborska občina ne bo plačala svojega dolga do zavoda v višini 1,8 milijona evrov, bo odstopil tudi predsednik sveta zavoda Oto Luthar. Več na www.dnevnik.si.

Evropska prestolnica katastrof

Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 (EPK) je najprestižnejši kulturno-umetniški dogodek v zgodovini Slovenije. Namesto da bi smeli biti nanj ponosni, se vse bolj izrojeva v nacionalno sramoto. Mesec dni pred uradnim začetkom tega evropskega prestolovanja se programsko-finančni koncept seseda vase podobno klavrno, kot so se poprej sfižili vsi nujni infrastrukturni projekti EPK – nova Umetnostna galerija Maribor, Mariborska knjižnica, center Pekarna. Več na www.dnevnik.si.

Info točka Maribor 2012

V nekdanjem Razstavnem salonu Rotovž na Trgu Leona Štuklja so začeli postavljati začasni montažni objekt, kjer bo v okviru projekta Evropska prestolnica kulture delovala Info točka Maribor 2012. Tam bodo lahko domači in tuji obiskovalci dobili vse potrebne informacije o programu EPK, kupili vstopnice za prireditve in spominke, v njej pa bo deloval tudi klicni center, kjer bodo informatorji na voljo širši javnosti tudi po telefonu in elektronski pošti.

Izvajalca izbirajo že dva meseca in pol

Prvovrstni, več kot pol tisočletja stari kulturni spomenik, v katerem je Pokrajinski muzej Maribor, je tik pred pričetkom zadnje faze obnove že od decembra 2009. V prvi in drugi fazi se je zapletalo pri strokovno spornih posegih in financiranju. Po spodrsljajih z javnimi razpisi, spremembah dokumentacije, tož(arj)enjih vpletenih je začetek del na vzhodni strani stavbe napovedan še ta mesec. Se bo vendarle premaknilo ali bo tudi ta projekt še ena žalostna (pro)padla točka evropske prestolnice kulture (EPK)? Več na www.vecer.com.

Božični sejem v evropski prestolnici katastrofe

Ali suha roba in krofi iz tovornjakov v prazničnem času spadajo na najpomembnejši mestni trg? Čeprav so tradicionalno ponudbo izpred mestne hiše preselili na ploščad za avtobusno postajo na Glavnem trgu, si mnogi božični sejem predstavljajo drugače. Lani je “predbožično idilo” dopolnil še kovinski stožec v obliki rakete, ki je nadomestil novoletno jelko. Več na www.vecer.com.

Adijo, avto

Kako izboljšati kulturo prometa, ga narediti prijaznejšega, predvsem pa, kako ga urediti, da bo sledil cilju izboljšanja mesta kot bivalnega prostora, je le nekaj vprašanj, s katerimi se številni strokovnjaki v mestu ukvarjajo vse bolj intenzivno. Eden od ukrepov za zagotovitev omenjenega cilja je načrtovana ekološka cona – pilotno bo uvedena prihodnje leto -, ki pa bo verjetno razburila marsikaterega občana, pa čeprav je treba tokrat načrtovalcem priznati, da se problema lotevajo racionalno, celovito… Več na www.vecer.com.

Krožišči bosta še nekaj časa plastični

Še pred meseci smo napovedali, da bo trajno krožišče na Titovi cesti v Mariboru zgrajeno do konca tega leta, a zdaj je že jasno, da ne bo. V proračunu Mestne občine Maribor namreč za to ni denarja. Iz občinske službe za odnose z javnostmi so sporočili, da se je tovrstna postavitev v štirikrakem križišču pokazala za zelo sprejemljivo in nujno rešitev, predvsem z vidika vodenja prometnih tokov, zagotavljanja večje prometne pretočnosti in s tem tudi prometne varnosti. Več na www.vecer.com.

Osvetlitev vpliva tudi na počutje

Mestna občina Maribor za javno razsvetljavo (stroški električne energije in investicijskega vzdrževanja) porabi kar 1,5 milijona evrov letno, raziskave pa kažejo, da bi lahko z investicijo, vredno od 9 do 10 milijonov evrov, prihranili od 80 do 90 odstotkov tega denarja, pri čemer bi se vložek samo s prihranki vrnil že v desetih letih. Racionalizacije ne zahteva le osiromašena občinska blagajna, ampak tudi več zakonskih zavez, predvsem Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Več na www.vecer.com.

Vojna zaradi občinskih njiv na robu Celja

Občina hoče prodati zemljišči v Medlogu s površino 13.000 kvadratnih metrov. Čeprav v občinskem prostorskem načrtu ni predvidena sprememba njune namembnosti v stavbno zemljišče, bo mogoče pozneje za spremembo zaprositi. Komu se bo bolj splačala prodaja – občini ali kupcu? Več na www.delo.si.

V Spodnji Savinjski dolini proti gradnji suhih zadrževalnikov

“V Spodnji Savinjski dolini bi s predvideno gradnjo suhih zadrževalnikov uničili vsa rodovitna polja in številna hmeljišča. Naselja Levec, Petrovče in Drešinjo vas bi potopili. Enkrat so nas že peljali žejne čez vodo, vnovič nas ne bodo. Ko so namreč pred leti tu zgradili obvoznico, so strokovnjaki zagotavljali, da poplav ne bomo imeli, pa nam je vse zalilo prvič, ko je močneje deževalo,” je jezen kmet Anton Javornik iz Levca, ki pa še zdaleč ni osamljen. Več na www.dnevnik.si.

Slovenj Gradec: županove igre z zemljiščem za terme

Slovenjgraški župan in skorajšnji poslanec Matjaž Zanoškar ter direktorica občinske uprave Lidija Požgan sta kupila parcele v območju termalnega kompleksa, ki naj bi ga gradila občina, s spremembami namembnosti pa je njihova vrednost poskočila v nebo, poroča Večer. Zanoškar trdi, da jih je kupil pred tem, a lastništvo je svetnikom prikrival. Več na www.delo.si.

Selitev glasbene šole v palačo Trevisini

Če bodo držali prvi dogovori, potem bo Občina Piran kupila palačo Trevisini od Adriatic Slovenice tako, da jo bo zamenjala za dve zazidljivi parceli v Portorožu. Palača bo postala mestni kulturni center, v katerem bo največ prostora namenjenega glasbeni šoli Piran. Več na www.delo.si.

Za Idrijo slovo od naziva Alpsko mesto in vstop v projekt Alpstar

Idrija, ki je ob kulturnem prazniku na prireditvi Življenje je film uradno sprejela naziv Alpsko mesto 2011, se v teh dneh od naziva poslavlja. Bogatejša je za številne prireditve, izkušnje in razvojno trajnostno naravnane projekte. Pred njo je težji del njihovega uresničevanja. Idrija je po alpskem letu bogatejša za inovativno strategijo trajnostnega razvoja, lokalno energetski koncept (LEK) in veliko število odlokov, ki naj bi ju pospremili v življenje. Usmeritev LEK v nizkoogljično občino z zamenjavo prevladujoče fosilne energije z domačo lesno biomaso, je v sodelovanju z dosedanjimi alpskimi mesti in njihovim društvom privedla v partnerski projekt z Interregom Alpstar. Več na www.primorske.si.

Še vedno pa čakajo na kolesarsko pot

Kolesarski klub Sloga, ki so ga ustanovili pred 110 leti, je med Idrijčane davno ukoreninil ljubezen do poganjanja pedal. Privrženci najbolj priljubljene rekreacije v občini pa ob jubileju še ne bodo dočakali dolgo obetane kolesarske poti skozi Idrijo do Spodnje Idrije. Pri njeni ureditvi se je več let zatikalo zaradi pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč in okoljevarstvenih dovoljenj. Naposled so se v občini z DRSC dogovorili, da jo bodo uredili skupaj. Projekti, kot zagotavlja župan Bojan Sever, so v pripravi. Kdaj bodo uresničeni, pa si ne upa napovedati nihče. Več na www.primorske.si.

Krajani Sečovelj so po zadnji anketi naklonjeni igrišču za golf

Krajevna skupnost je prek ankete med krajani Sečovelj preverjala, ali so naklonjeni golf igrišču v dolini in gradnji doma ostarelih na Košti. Golf igrišču pritrjuje tri petine krajanov, domu za starejše pa skoraj vsi. Več na www.primorske.si.

Končno urejena parkirna mesta

Občina Postojna je pred kratkim uredila vzdolžno parkirišče ob kostanjevem drevoredu na Kolodvorski cesti pri železniški postaji. Tako lahko odslej občani svoje avtomobile varno parkirajo na 30 parkirnih mestih, ki so jih sicer uporabljali že prej, vendar prostor zanje ni bil primerno označen. Več na www.primorske.si.

Občina je postavila nov most čez Branico

V KS Branik so se včeraj veselili odprtja novega mosta čez hudournik Branica pred Spodnjo Branico. Betonski most zagotavlja varnejši promet in bo po napovedih kljuboval tudi deročim naraslim vodam hudournika. Domačini so nove pridobitve veseli predvsem zaradi večje prometne varnosti. Kot je včeraj povedal predsednik Krajevne skupnosti Branik Miran Vidmar, je bil stari most že dotrajan, njegova konstrukcija pa ni več zagotavljala varnega prometa. Še posebej po povodnjih v zadnjem obdobju, saj je hudourniška voda spodjedla njegove temelje. Več na www.primorske.si.

Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja

Svetovalna in raziskovalna agencija Mercer, eno najpomembnejših tovrstnih podjetij na svetu, se je tudi letos lotila raziskave kvalitete življenja v mestih po svetu. Dunaj je mesto, kjer se živi najbolj kakovostno na svetu, v nasprotju z Bagdadom, ki je v tej kategoriji zasedel zadnje, 221. mesto. Največje in, kot pravijo nekateri, edino pravo avstrijsko mesto je na lestvici najbolj varnih mest na svetu na visokem petem mestu, visoko pa je tudi po svojih cenah, UBS ga v tej kategoriji uvršča na 11. mesto. Prestolnica Avstrije ima okoli 1,7 milijona prebivalcev in se tudi sicer v vseh kazalcih uvršča med najboljša mesta na svetu. Več na www.dnevnik.si.

V Amsterdamu spodbujajo uporabo koles in električnih avtomobilov

Po Amsterdamu vozi vedno več električnih avtomobilov in do leta 2040 naj bi tisti na bencin povsem izginili. Mestne oblasti sicer že 40 let spodbujajo vožnjo s kolesom, ki je zlasti v tem mestu veliko hitrejše prevozno sredstvo kot avtomobil. Številne ulice in mostovi so za avtomobile zaprti ali vsaj enosmerni, za uro parkirnine je treba plačati 5 evrov, številne kolesarske steze pa so vzorno urejene. V zadnjem času so mestne oblasti začele spodbujati tudi vožnjo z električnimi avtomobili. Do marca 2012, ko bodo v mestu uredili že 350 polnilnic baterij, lastnikom električnih avtomobilov ni treba plačati ne parkirnine ne polnjenja. In kdor si kupi električni avtomobil, takoj dobi zanj stalen parkirni prostor, čeprav je treba sicer nanj čakati več let. Več na www.dnevnik.si.

Prenova fasad, zadaj revščina

Londonski župan in znani ekscentrik Boris Johnson je izjavil, da upa, da bodo tudi najvišji športni funkcionarji med olimpijskimi igrami v britanskem glavnem mestu prihodnje leto uporabljali javni prevoz in tako z malo in veliko gesto hkrati omogočili že tako ali tako komaj pretočnemu prometu, da se ne zruši pod preveliko težo. Johnson tudi načrtuje, da bi kot župan ukazal zapreti nekaj linij, namenjenih eksluzivnemu prevozu udeležencev olimpijskih iger, saj je prepričan, da bi lahko prišlo do prometnih zastojev izjemnih razsežnosti in bi to lahko tako neprijetno vznemirilo prebivalce Londona in tudi poslovno skupnost, da bi jo med igrami popihali iz mesta. Več na www.delo.si.

Kako v Singapurju nadzirajo in služijo s prometom

Singapur želi s številnimi ukrepi obdržati poceni in učinkovit javni prevoz, omejiti število avtomobilov, odpraviti zastoje in izboljšati kakovost zraka. Zaradi svoje majhnosti je primeren za električne avtomobile, ugotavlja vodja tamkajšnjega nanotehnološkega laboratorija v družbi ProChem Solutions Mirjana Küzma. Vseeno se država polno razvija tudi v naftni industriji, od učinkovite rabe energije pa so po njenem mnenju še daleč.  Zaradi čedalje višjega standarda Singapurja je na cestah vse več avtomobilov, promet pa omejujejo s cestninami in posebnimi davki, pojasnjuje Küzmova. Vsi lastniki avtomobila poleg registracije in zavarovanja plačajo dovoljenje za uporabo (COE – Certificate of Entitlement), ki v letu dni stane toliko kot avto, cena pa raste vsak mesec, zdaj je že okoli 40 tisoč evrov, še pravi sogovornica. Več na www.finance.si.

Električni neo skriva svojo baterijo

Španska znamka BH je pripravila serijo koles, ki elegantno skrivajo, da jim pomaga elektrika. Ko na hitro pogledate kolo z imenom BH neo cross, se sploh ne zdi podobno doslej znanim modelom na električni pogon. Je namreč nepričakovano elegantno in skoraj skriva nekaj zanimivih rešitev, zaradi katerih se je na letošnji jesenski razstavi Eurobike znašlo med nagrajenimi izdelki. Več na www.delo.si.

Tvit

Družba Hit namerava v sodelovanju s partnerji do leta 2019 na eni od šestih lokacij med Kobaridom in Koprom v bližini meje z Italijo zgraditi turistični kompleks, kakršnega v Evropi še ni. “Zasnovali smo najbolj vznemirljiv turistični kompleks v Evropi,” je prepričan Paul Steelman iz ameriške družbe Steelman Partners, ki je pripravila idejno zasnovo za novi Hitov turistični kompleks. Steelman ocenjuje, da je svet že utrujen od igralništva in da so integrirani turistični kompleksi alternativa. Več na www.primorske.si.

Popovič povabil Španca in dvignil arhitekte na noge

Medtem ko iz pisarn koprske občinske uprave kar vrejo na plan idejne rešitve, ki jih župan Boris Popovič naroča pri različnih mednarodno uveljavljenih arhitekturnih birojih, pa v arhitekturni zbornici Slovenije opozarjajo, da si v občini kaj takega pravzaprav ne smejo privoščiti. Več na www.primorske.si.

Koprsko vodno cisterno lahko zrušijo

Koprčani upajo, da bodo investitorji lahko nadaljevali z urejanjem Muzejskega trga, ki je že tri leta razkopan zaradi spora o vodni cisterni. Upravno sodišče v Ljubljani je namreč zavrglo tožbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) proti ministrstvu za kulturo. Koprčani so zaradi spora o cisterni in dolgotrajnem reševanju tega vprašanja spomladi zbirali podpise pod peticijo, ker je njihov Muzejski trg razkopan že skoraj tri leta. Več na www.primorske.si.

So prometni zakon pisali kolesarji?

Ves čas spreminjamo prometno zakonodajo. Najbolj opazne so vedno višje kazni, ob tem pa pojasnila, da je tako prav, da se s tem približujemo razviti Evropi, da s tem zmanjšujemo število žrtev na cestah… Nikdar ne povemo, da je mrtvih na cestah manj predvsem zaradi mnogo boljših avtomobilov in seveda vse večjega števila odličnih avtocest, mestnih obvoznic, bolj počasnih voznikov. Več na www.rtvslo.si.

Kaj pa, če bi bil javni prevoz v Ljubljani brezplačen?

Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek kljub pozivom, naj še enkrat premisli, sprejel sklep o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki bo začela veljati s 1. januarjem 2012. Sprejet je bil izključno z glasovi svetnikov z županove liste. Podražitev enkratne vozovnice z 80 centov na 1,2 evra je previsoka in bo imela negativen vpliv na priljubljenost javnega prevoza med meščani, ne glede na to, da so cene mesečnih vozovnic, razen splošne, ki se je malenkostno podražila, ostale enake. Čeprav cena ni edini dejavnik, ki vpliva na priljubljenost javnega prevoza, je zagotovo med pomembnimi. Zato je morda upravičeno vprašanje, kaj bi se zgodilo s priljubljenostjo javnega prevoza, če bi šli ukrepi v povsem drugo smer – če bi bil ta v Ljubljani brezplačen. Več na www.mladina.si.

Boj za javne prostore

»Največji problem naše zakonodaje je, da je bila že tolikokrat po delih spremenjena in dopolnjena, da je ni mogoče obvladati, pa tudi spoštovati jo je zelo težko. Nekatere situacije so kontradiktorne, nekateri členi v koliziji … Zakonodaja, ki jo imamo sedaj, je neuporabna.« Arhitektura in urbanizem sta družbeno preveč pomembna, da bi ju prepustili le politiki in kapitalu ali pa zgolj obema strokama. Pri razpravi o prostoru mora imeti besedo tudi prebivalstvo, državljani/citoyens, zainteresirana javnost. Nedavno je izšla posebna tematska številka arhitekturne revije ab (arhitektov bilten) Participacija, ki obravnava udeležbo prebivalcev oziroma uporabnikov pri načrtovanju prostora. Več na www.mladina.si.

Obnovljeni As kot izziv Knaflju in Južnemu trgu

Jutri bodo odprli prenovljeno gostilno As v Knafljevem prehodu – Kaj pa Čopova Devetka, Južni trg, Rio … ? »Popetov« As je zgled za to, da se, če se želi, lahko nekaj naredi, medtem ko je Čopova Devetka, petdeset metrov višje, zgled za to, kako se ne da in noče nič narediti. Kaj zdaj? Smo v istem mestu in v istem parku sredi Ljubljane, ki je v marsičem še neizrabljen, vsebinsko neizpolnjen, arhitekturno neuravnotežen, zastarel, ponekod domala gnil. Kdo vse to lahko, kdaj in s katerimi investitorji ter ustreznim programom spremeni in uredi? Več na www.delo.si.

Sklad bi s partnerjem zgradil 60 oskrbovanih stanovanj

Na zelenici v neposredni bližini Doma starejših občanov Ljubljana Šiška namerava Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana zgraditi dve stavbi s približno 60 oskrbovanimi stanovanji. Tega projekta se namerava sklad lotiti v javno-zasebnem partnerstvu, o čemer bodo na naslednji seji mestnega sveta odločali mestni svetniki. Direktorica sklada Jožka Hegler pričakuje, da bodo svetniki predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu sprejeli in skladu tako omogočili, da v naslednjem letu izvede javni razpis za izbor zasebnega partnerja. Več na www.dnevnik.si.

Medgeneracijsko središče za boljšo starost

Na robu velikih demografskih sprememb, ki s seboj nosijo predvsem staranje prebivalstva in ogrožajo vzdržnost pokojninskega sistema, mnogi rešitev vidijo v medgeneracijskem sodelovanju, torej v povezovanju vseh generacij. Enako meni diplomant in raziskovalec na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Gašper Kociper, ki je zasnoval izvirno idejo, kako medgeneracijsko sodelovanje umestiti v urbani prostor in na enem mestu povezati programe, ki ne bodo izboljšali kakovosti življenja zgolj starejših ljudi, temveč vseh generacij. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani odprli Hišo sanjajočih knjig

Nova knjigarna Založbe Sanje na Trubarjevi 29 v Ljubljani, Hiša sanjajočih knjig, je včeraj tudi uradno odprla svoja vrata. Direktor založbe Rok Zavrtanik je povedal, da so se v prostore nekdanje Vrvarne preselili po nagovoru lastnikov stavbe. Lokacija je dostopnejša, multikulturna in bo predstavljala tudi družabni prostor. Knjigarna je s približno 100 kvadratnimi metri malo večja od nekdanje na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Prostor pred knjigarno pa bo lahko oživel v poletnem času, je še dejal Zavrtanik. Več na www.dnevnik.si.

V nekdanjem butiku zdaj Oblačilnica dela: Rabljena in predelana oblačila

V prostoru na Poljanski 11, kjer je bil nekoč eden prvih butikov modnih oblačil v prestolnici, je včeraj vrata odprla trgovina z rabljenimi in predelanimi oblačili Oblačilnica dela. Prodajalna je nastala v okviru projekta Tovarna dela Tekstil, ki se zavzema za zbiranje, obdelavo, preoblikovanje in prodajo rabljenega tekstila. Več na www.dnevnik.si.

Mestni del Kavarne Rog na javni dražbi po napovedih kupila Meri Tošić

Mestni poslovni prostor v spomeniško zaščiteni Wratschevi hiši na Petkovškovem nabrežju 67, ki je hkrati del Kavarne Rog, je na javni dražbi na Magistratu kot edina interesentka kupila Meri Tošić oziroma podjetje Fundator. Žena glavnega osumljenca v aferi Balkanski bojevnik Dragana Tošića je za 48,65 kvadratnega metra velik prostor potrdila izklicno ceno 121.625 evrov. Pogodbo o nakupu mora z občino skleniti v petnajstih dneh, plačati pa mora še davek na promet nepremičnin in vse stroške notarja ter vknjižbe v zemljiško knjigo. Več na www.delo.si.

Zaradi zemljiške knjige ob tisoče evrov

Vpis v zemljiško knjigo, ki bi moral biti za večino občanov rutinsko opravilo, se je za stanovalce Kebetove ulice raztegnil v večletno tožarjenje in hudo nezadovoljstvo nad delom okrajnega sodišča v Ljubljani. V zgodbo se je vpletel tudi podjetnik, ki je stanovalcem sprva ponudil pomoč, zdaj pa jih toži. Sedem let od prvih zapletov je za prebivalci Kebetove že več kot dvajset sodnih obravnav (zaradi tožb so bili doslej tudi ob približno 9000 evrov), veliko časa in potrpljenja. Več na www.delo.si.

Stanovalci prepričani, da je sodišče kršilo zakon

Da občanom po več kot dvajsetih sodnih obravnavah na temo vpisovanja zemljiške lastnine, ki so se zvrstile v preteklih letih, počasi zmanjkuje zagona, je verjetno razumljivo. Zgodba se je začela še v prejšnjem tisočletju, leta 1998, ko je, kot pojasnjujejo stanovalci in lastniki stanovanj na Kebetovi, k njim pristopil moški in se predstavil kot Andrej Perdan, lastnik podjetja Ataurus. Ponudil je, da v zameno za manjše plačilo zanje opravi vpis v zemljiško knjigo. Več na www.delo.si.

Posodabljanje železniške proge od Ortneka do Kočevja se bo nadaljevalo

Župani občin ob razvojni osi 3a (od Škofljice do Petrine), ki budno spremljajo, kaj se dogaja z umestitvijo trase za dolgo pričakovano obvoznico mimo Škofljice, so včeraj poudarili, da ne bodo pristali na nobeno drugo varianto, kot na tisto čez Ljubljansko barje. Več na www.dnevnik.si.

Kje je še loška severna obvoznica?

Gradnja poljanske obvoznice na ključnem delu v predoru Stenj, ki bo po desetletjih prizadevanj, upanj in pričakovanj Ločanov le razbremenila hud promet skozi staro mestno jedro, stoji. Razlog so težave Primorja. Pisali smo že, da je država sila potrpežljiva in bo do konca januarja počakala, da jih razrešijo in tako morda le dokončajo začeto. V tem času pa se Škofjeločani že pripravljajo na gradnjo druge, severne obvoznice. Trasa je izbrana, ljudje so imeli kar nekaj pripomb in pomislekov, dejstvo pa je, da bo preteklo še veliko Sore, preden jo bodo zares začeli graditi. Glede na slabo izkušnjo Ločanov s poljansko obvoznico pretiranega optimizma seveda ni. Več na www.dnevnik.si.

Za prenovo Kieselsteina tretjino več

Končna vrednost obnove Kieselsteina in ureditve Lovskega dvorca, dvorišča, vrta ter mestnega obzidja je 8,77 milijona evrov, kar je 2,21 milijona evrov ali tretjina več, kot je občina načrtovala. Oprema jo bo stala še 1,4 milijona evrov, poleg tega se je prenova zavlekla za dve leti. Podražitev je po pojasnilih kranjske občinske uprave posledica dodatnih del pri prenovi Lovskega dvorca in obzidja ter sanacije zgornjega dela brežine. Več na www.delo.si.

Obnovljenemu gradu Kieselstein bo treba vdihniti še dušo

Gorenjska prestolnica je kljub hudim mukam in težavam, podražitvam in zavlačevanjem z gradbenimi deli le dobila kulturni in prireditveni prostor, na katerega so Kranjčani in ne nazadnje Gorenjci lahko upravičeno ponosni. Objekt naj bi skupaj z urejenimi vrtnimi površinami služil kot razgledišče in prizorišče za predstave in kulturne dogodke. Več na www.dnevnik.si.

Pri UGM in Mariborski knjižnici se še nič ne premika

Čeprav je konec oktobra kazalo, da se je gradnja novih stavb Umetnostne galerije Maribor (UGM) in osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu le premaknila z mrtve točke, se gradnja še ni začela. Pri prvi čakajo na denar od države, pri drugi pa se rešujejo pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje. Temeljni kamen za novo UGM, ki bo skupaj s kulturnim središčem Maks stala ob Ruški cesti, so položili 25. oktobra in takrat napovedali, da bodo začeli graditi stavbo dva tedna kasneje. A gradbena jama danes še vedno samuje. Na mariborski občini pojasnjujejo, da morajo pred začetkom gradnje pridobiti evropska sredstva, ki jim jih je v ta namen obljubila država. Več na www.dnevnik.si.

Plinovod bi občina po novem oddala

Po dveh propadlih razpisih so v mariborski mestni upravi opustili načrte o prodaji mestnega plinovodnega omrežja. Kot smo izvedeli, se občinsko vodstvo z dvema glavnima tukajšnjima »igralcema« na področju energetike, Plinarno Maribor in Energetiko Maribor, pogaja o dolgoročni oddaji plinovodnega omrežja. Novi najemnik bo predvidoma plačal najemnino za nekaj let vnaprej, s čimer bi mariborska občina prišla do prepotrebnega denarja za izvedbo naložb za Evropsko prestolnico kulture (EPK) in zimsko univerzijado. Več na www.delo.si.

Ograja na Titovem mostu je še naprej nevarna

Dobro leto je minilo, odkar je ljubljanski Gradbeni inštitut ZRMK po naročilu Nigrada pregledal vse mostove v Mariboru in pri tem med drugim ugotovil, da je ograja na vzhodni strani Titovega mostu zaradi rje dotrajana in potrebna popravila oziroma zamenjave, na kar so nas sicer opozorili tudi že bralci. Ko smo maja na to opozorili mariborsko občino, so nam odgovorili, da gre le za manjšo poškodbo in jo bo Nigrad odpravil v okviru rednega vzdrževanja, a se to vse do danes ni zgodilo. Več na www.vecer.com.

Posvet o upravljanju in urejanju voda

Včeraj je bilo v Mariboru srečanje strokovnjakov vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb, vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda. Na že 22. Mišičevem vodarskem dnevu, ki sta ga pripravila Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj in Vodnogospodarski Biro Maribor v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje ministrstva za okolje in prostor, je bilo predstavljenih 42 strokovnih sestavkov. Več na www.vecer.com.

Filmski navdušenci v plaščih

Še pred kratkim je veljalo, 
da Maribor ne potrebuje ­kinoteke, saj menda ne premore dovolj cinefilskega občinstva. Udarniki, zbrani v Zavodu­ Udarnik, ki so entuziastično obnovili staro mestno kino-dvorano, so ­takšne teze demantirali – ­občinstva je dovolj in je celo tako vztrajno, da je pripravljeno­ filmske projekcije spremljati v plašču. V kinu so bili celo zaviti v odeje … Udarnik je bil namreč zaradi finančnih težav še pred nekaj dnevi brez ogrevanja. Tako Zavod Maribor 2012 kot Mestna občina Maribor praviloma kasnita z dotacijami, kar je bil vzrok, da jim je zaradi neplačanih računov mestna plinarna začasno odklopila kurjavo. Več na www.delo.si.

Država le zagotovila denar za sanacijo ceste

Za sanacijo ceste Ajdovščina–Col, ki jo vsak dan uporablja približno 1500 ljudi, je vlada vendarle zagotovila denar. Pred letom dni je prometnico poškodoval zemeljski plaz Znosence, promet po njej je potekal izmenično enosmerno. »Pogodba z izvajalcem sanacije na omenjeni regionalni cesti je podpisana, kar pomeni, da bo ministrstvo za finance zagotovilo 1,5 milijona evrov,« je včeraj povedal Igor Benko, poveljnik ajdovske civilne zaščite. Več na www.delo.si.

Čez noč ostali brez javnega prevoza

Letošnjega avgusta so prebivalci doline Zala med Godovičem in Idrijo čez noč ostali brez javnega prevoza. Direkcija RS za ceste jim je namreč ukinila štiri avtobusna postajališča, ki niso izpolnjevala minimalnih varnostnih kriterijev, vse dotlej pa so jih domačini uporabljali več kot osemdeset let. Jeznim domačinom, ki so napovedovali celo zaporo ceste, je generalni direktor direktorata za promet Bojan Žlender kmalu zatem obljubil, da je mogoče težavo rešiti v treh mesecih. A tudi danes zjutraj so starši dijakov iz doline tako kot vsak dan tega šolskega leta svoje otroke v šolo odpeljali sami. Tudi starejši in bolni ostajajo odvisni od pomoči drugih. Občina Idrija za to krivi direkcijo, na direkciji pa občinsko izmikanje odgovornosti pripisujejo predvolilnemu času. Več na www.dnevnik.si.

Za obnovo dvorca Lanthieri v tretje izbrali Stavbenik

Potem ko je Občina Vipava za prenovo osrednjega dela Lanthierijeve graščine dvakrat izbrala družbo Strabag AG in si prislužila dve reviziji, je v tretje izbrala koprski Stavbenik. Tokrat je šlo brez pritožb, pogodbo bodo podpisali v prihodnjih dneh. Več na www.primorske.si.

Ne na pivo, po knjige!

Pročelje kulturnega doma v Desklah bo dobilo nov videz, ob vhodu v dom naj ne bi bilo več lokala, pač pa verjetno knjižnica s čitalnico. Videz pročelja kulturnega doma je skazil gostinski lokal, potem ko je najemnik zasteklil teraso pred domom. V notranjosti pa sta se poškodovali freski. Najemnik naj bi to popravil, a je gostišče prej zamrlo. Kulturni dom nameravajo obnoviti tako, da bodo odstranili zasteklitev, zgradili stopnice in zamenjali nadstrešek. Več na www.primorske.si.

Dobili so sploh prvi asfalt

Domačini iz zaselka Kozja Para v KS Dobravlje so se pred dnevi kljub slabemu vremenu veselili ob odprtju prenovljenega odseka ceste do zaselka in novega asfalta v zaselku. Približno 200 metrov dolg odsek od križišča do vasice je bil precej dotrajan in že nevaren, v Kozji Pari pa asfalta sploh ni bilo. Naložba je stala okrog 40.000 evrov, ki so jih zagotovili iz blagajn KS in občine. Več na www.primorske.si.

Boljši časi za “hišo strahov” v Cerknem

Preureditev nekdanjega dijaškega doma v center šolskih in obšolskih dejavnosti je bila pred 15 leti prva ideja občine za oživitev samevajoče stavbe sredi Cerknega. Na plodna tla naj bi ideja padla prihodnje leto. Občina že ima gradbeno dovoljenje in se bo potegovala za denar regionalnega sklada. Več na www.primorske.si.

V službo z električnim kolesom?

Bi se peljali v službo z električnim kolesom? Bi poganjali pedala, če kolesarjenje ne bi bilo naporno in bi v službo prispeli sveži, nič prepoteni? V skupini Mathitech so prepričani, da se bo marsikdo odločil za to – zaradi ekološke zavesti, prihranka pri gorivu in lažjega parkiranja. Več na www.primorske.si.

Bo do bolnišnice vozila “trola”?

Bolniki in obiskovalci v Splošni bolnišnici Izola (SBI), pa tudi dijaki in študenti zdravstvenih šol vedno pogosteje tarnajo zaradi pomanjkljivosti javnega prevoza do bolnišnice. Tisti, ki se tja pripeljejo z avtomobili, se hudujejo zaradi pomanjkanja parkirnih mest, hkrati pa jih skrbi napoved, da bodo za parkiranje ob SBI morali plačati. Več na www.primorske.si.

Plaža bo v mestu tudi pozimi

S prižigom lučk in prihodom Miklavža se v središču Nove Gorice danes popoldne začenja božično-novoletni sejem s številnimi prazničnimi dogodki. Organizator, Goran Nemeciz družbe Ma.Go.Ma, pojasnjuje, da so izbirali izvajalce, ki pritegnejo čim širši krog poslušalcev. Več na www.primorske.si.

Vodno presenečenje na strehi

Nekaj čez 200 sobam v hotelih Term Čatež v Kopru in Žusterni se bo v prihodnje pridružilo še 130 sob v nastajajočem poslovno-bazenskem in hotelskem kompleksu sredi Bonifike. Kot napoveduje lastnik tamkaj nedokončanega hotelskega dela in prvi mož Grafista Ante Guberac, bodo lahko prvi gostje v novem hotelu kategorije štirih zvezdic prvič prenočili na Silvestrovo prihodnje leto. Več na www.primorske.si.

V občini Komen mladi ne dobijo strehe nad glavo

Mladi v Komnu že več časa opozarjajo na pomanjkanje prostora zanje. V soboto zvečer so zato pripraviti dogodek, s katerim so glasneje opozorili na to težavo. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, bodo brezdomci, kot so se imenovali, opozarjali čedalje glasneje. Več na www.primorske.si.

Tvit

Politične stranke in liste v svojih predvolilnih programih urejanja prostora večinoma ne obravnavajo podrobno ali pa ga sploh ne, so ta teden sporočili iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot so poudarili, so zaskrbljeni, ker se politiki kljub nevarnosti nepopravljivosti zgrešenih odločitev ne zavedajo pomena urejenosti prostora. “Predvolilni programi obljubljajo odpravljanje administrativnih ovir, združevanje ministrstev, ukinitve nekaterih služb in skrajševanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse te obljube brez podrobne razlage ostajajo zavajajoče in neprepričljive,” je zbornica zapisala v sporočilu za javnost. Več na www.dnevnik.si.

Brez presenečenj: mestni avtobusi z novim letom dražji

Mestni svetniki so potrdili 50-odstotno podražitev cene enkratne vozovnice vožnje z Ljubljanskim potniškim prometom. Prvotno predlaganega povišanja cene šolske mesečne vozovnice za tri evre sicer ne bo, cena bo ostala nespremenjena – 17 evrov. Medtem ko so zagovorniki podražitve oziroma uskladitve cen razlagali, da bo ukrep pripomogel k večjemu številu nakupa terminskih vozovnic ter s tem k manjši uporabi osebnih vozil, so nasprotniki predloga ostali neomajni, da omenjen ukrep zagotovo ne bo pripomogel k večji uporabi javnega prevoza. Več na www.delo.si.

LPP: Popustili zgolj pri šolski vozovnici

Pričakovano polemično je lista župana Zorana Jankovića v mestnem svetu izglasovala podražitev večine vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa, ki bo začela veljati prihodnje leto. Najbolj, za okroglih 50 odstotkov, se bo podražila vrednostna vozovnica, ki bo po novem stala 1,2 evra, splošna mesečna vozovnica bo namesto 34 stala 37 evrov, za šolsko mesečno vozovnico pa je župan v zadnjem trenutku predlagal, naj ostane pri sedanjih 17 evrih, dokler se z državo ne dogovorijo o subvenciji, kar so mestni svetniki prav tako podprli. Več na www.dnevnik.si.

Odločno proti avtomobilskemu prometu

Na Mestni občini Ljubljana so si zastavili cilj, da do leta 2015 delež osebnega motornega prometa v mestu znižajo za skoraj 20 odstotkov, do leta 2020 pa še za dodatnih 40 odstotkov. Na prelomu desetletja bi tako dosegli tretjinsko porazdelitev deležev hoje in kolesarjenja, javnega potniškega prometa in osebnega motornega prometa. Prometna strategija predvideva širitev mreže parkirnih avtomatov, nadaljnje zapiranje mestnega središča in uvedbo taks za vstop v mesto. Več na www.dnevnik.si.

Avtoholiki

Prebivalci Evropske unije v povprečju več kot 80 odstotkov prevozov znotraj svoje države opravijo z avtomobilom. Na drugem mestu so povečini avtobusi, na tretjem pa železniški promet. Železnice prekašajo avtobuse v petih državah, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Sicer delež prevozov, opravljenih z vlakom, v starih članicah EU v zadnjih 15 letih večinoma ostaja na isti ravni ali pa se povečuje zelo počasi, med novimi članicami pa je kar nekaj primerov drastičnega padca uporabe železnic (npr. Bolgarija, Romunija), kar gre pripisati zastareli infrastrukturi in pa večjemu številu avtomobilov, ki sledi gospodarski rasti. Več na www.mladina.si.

Travica za prekrškarje

Trajnostni razvoj je brez dvoma ena od krilatic, ki jih radi uporabljajo mestni urbanisti in tudi župani, na področju prevoza pa pomeni predvsem preusmeritev od avta h kolesu, avtobusu in hoji. Eden od ukrepov, ki sodijo v ta okvir, je tudi množično postavljanje parkomatov in s tem odpravljanje zastonjskih parkirnih mest. Parkomati sodijo v rubriko »prepozno in premalo«. Več na www.delo.si.

Konflikti v prometu so odsev slabega stanja v družbi

Janez Bertoncelj je od decembra 2009 sodelavec projekta Civitas Elan v mestni občini, pred tem je deloval kot predsednik Ljubljanske kolesarske mreže. Meni, da je Ljubljana z uvedbo izposoje mestnega kolesa Bicike(lj) dosegla velik premik na področju kolesarske kulture in si želi, da bi do leta 2020 na cestah in ulicah glavnega mesta med vsemi udeleženci v prometu, kolesarjev bila ena tretjina. Več na www.delo.si.

Center za nadzor parkomatov bo občino stal 43.200 evrov

Vzdrževanje več kot štirideset parkomatov, ki stojijo na območju Viča in Bežigrada, bo Mestno občino Ljubljana (MOL) na mesec stalo nekaj manj kot 300 evrov, precej globlje pa bo treba seči v občinsko blagajno za zagon nadzornega centra. Ta strošek bo presegel 43.000 evrov. Več na www.delo.si.

Šiškarji ob parkirišča

Kot kaže, novica o zapiranju dostopa stanovalcem Kogojeve ulice in ulice Ob žici v Šiški do parkirnih prostorov, kjer so doslej puščali avtomobile, le ni plod potegavščine. Napovedane parkirne zapore namerava namestiti podjetje Avto Lap in parkiranje zaračunati. Več na www.delo.si.

Šiškarji s pravnimi sredstvi in podporo župana v dolgotrajno bitko za parkirne prostore

Stanovalci blokov Ob žici in Kogojeve ulice so še vedno pod vtisom neprijetnih dogodkov, s katerimi se soočajo zadnje tedne. Parkirišča, ki so jih dolga leta uporabljali popolnoma brezplačno in za katera so prepričani, da sodijo k funkcionalnim zemljiščem stanovanjskih blokov, je zasebno podjetje Avto Lap sklenilo oddajati v najem. Cena mesečnega najema z davkom na dodano vrednost znaša 90 evrov, parkirni prostori pa so na voljo vsem zainteresiranim, s tem da imajo bližnji stanovalci prednostno pravico, so pojasnili v Avto Lapu. Šiškarjem se takšna najemnina zdi previsoka. Več na www.dnevnik.si.

Zrak, trobila in neplačano delo

ARSO je zdaj objavil, da je onesnaženost zraka po slovenskih mestih alarmantna. In opozoril pljučne bolnike, otroke in bolnike z alergijami, naj se čim manj zadržujejo na prostem. Nacionalka je takoj nato v Odmevih gostila eksperta, kot sta profesorja Matej Ogrin in Marko Otorepec. Avtomobilski promet je glavni vir polucije, pri čemer mestna politika v Ljubljani ni storila praktično nič. Še več, dr. Ogrin je prinesel primerjavo, da v Murski Soboti poskušajo zmanjšati onesnaženja z znižanjem cen avtobusnega prometa, medtem ko so v Ljubljani sklenili za 50 odstotkov podražiti avtobusne vozovnice in gradijo garaže v samem mestnem središču, ki še dodatno privablja osebne avtomobiliste v mesto. Ob tem je navrgel, da je obstajala natančna skica koridorja, ki bi moral ostati nezazidan, da bi omogočal prevetritev prestolnice, vendar pa so ga veselo pozidavali. Več na www.mladina.si.

Pomemben korak k čistejši Ljubljanici

Mestna občina Ljubljana je z dokončanjem zadrževalnega bazena ob Kajuhovi ulici končala projekt 13,4 milijona evrov vredne nadgradnje hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema. Poleg treh zadrževalnih bazenov – druga dva sta na Stolpniški ulici in pred čistilno napravo v Zalogu – je Ljubljana dobila dva kanalizacijska zbiralnika, ki sta omogočila priključitev okoli sto novih gospodinjstev na kanalizacijski sistem. Sicer pa je eden ključnih razlogov za dokončanje projekta predvsem zmanjšanje preliva odpadnih voda v Ljubljanico, ki bodo namesto v reko nadzorovano in postopoma stekle v čistilno napravo. Kar bo deloma ublažilo tudi posledice poplav v mestu. Več na www.dnevnik.si.

Občina za odpravo škode poplav namenila skoraj pet milijonov evrov

Poplave, ki so prestolnico prizadele lani septembra, predstavljajo eno največjih naravnih nesreč, ki so se v Ljubljani zgodile v zadnjem času. Zato je Mestna občina Ljubljana po poplavah za svoje občanke in občane namenila skoraj 680.000 evrov za takojšnjo odpravo škode in pomoč neposredno oškodovanim ter nadaljnjih 712.000 tisoč evrov finančnih sredstev, ki jih bodo upravičenci lahko uporabili za povrnitev na premičnem premoženju, kamor sodijo pohištvo, gospodinjski stroji in aparati ter ogrevalna telesa. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanjski sklad izmed treh izbral le ponudbo Giva

Za devet stanovanj v Jurčkovih vilah podpisali pogodbi za 1,4 milijona evrov, z Metrokrasom in Flooringom pa nobene. Na septembrski razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada za nakup največ 15 novih dvosobnih stanovanj so se prijavili Givo Real, Metrokras Invest in Flooring. Po pogajanjih o končni ceni je sklad podpisal le pogodbo za devet stanovanj Giva. Več na www.delo.si.

Bodo v Jurčkovih vilah stanovanja za neprofitne najemnike ali koga drugega?

Ljubljanski stanovanjski sklad kupil devet dvosobnih stanovanj z atriji za 1,4 milijona evrov. Postavlja se vprašanje, ali bodo v teh devet stanovanj naselili najemnike neprofitnih stanovanj ali pa jih bodo namenili za kakšne zamenjave po izpraznitvah zasebnih objektov, predvidenih za rušenje ali preureditev v kaj drugega (denimo v umetniške ateljeje). Več na www.delo.si.

V ljubljanski soseski Polje II novih 183 neprofitnih stanovanj

V Ljubljani so tudi uradno odprli stanovanjsko sosesko Polje II, ki jo sestavlja šest blokov s 183 neprofitnimi stanovanji. V modernem naselju, za katerega sta ljubljanski in državni stanovanjski sklad skupaj prispevala 18 milijonov evrov, sta tudi vrtec in sončna elektrarna. Projekt so dokončali z večmesečno zamudo zaradi stečaja GPG. Dela je prevzelo več pogodbenih izvajalcev. Več na www.delo.si.

Kdo bo iz Kamnika prej v Ljubljani?

Z avtomobilom, skuterjem, avtobusom, vlakom ali na park&ride? Če želi Kamničan uloviti sestanek v središču Ljubljane ob osmih zjutraj, ne sme uporabiti avtobusnega prevoza. Najceneje bo, če uporabi vlak. Precej verjetno bi se razmerja med prevozi spremenila, če bi zamenjali uro odhoda od doma. Če bi avtomobilist šel od doma pozneje, bi najverjetneje zaradi večje gostote prometa porabil več časa, tvegal prihod ob osmi uri in zato vozil bolj stresno. Načeloma se sicer vozniki iz Kamnika vozijo tudi skozi Domžale ali skozi Vodice, pri čemer menda nobena od teh poti ni optimalna, saj prvi slej ko prej naletijo na zastoj na avtocesti, drugi pa na Celovški cesti v Ljubljani. Več na www.siol.net.

Med Ljubljano in Kamnikom le dva direktna vlaka

Iz Kamnika v Ljubljano in nazaj vozi vsak delovni dan dvajset parov potniških vlakov in skoraj 70 avtobusov. Prvi sodijo med cenovno ugodnejše, drugi so med potniki priljubljeni predvsem zaradi pogostih voženj. A ne prvi ne drugi ne prepričajo občanov, da se ne bi še naprej množično vozili z osebnimi avtomobili in za nameček v Ljubljani plačevali še drage parkirnine. Več na www.dnevnik.si.

Župani ob razvojni osi 3a polagajo vse upe v novo vlado

Čeprav je v začetku leta vse kazalo, da se je županom ob razvojni osi 3a (od Škofljice do Petrine) z vlado vendarle uspelo zediniti glede trase škofljiške obvoznice, ki naj bi potekala čez Ljubljansko barje, se na pristojnih ministrstvih spet preigravajo druge različice, s čimer se gradnja prepotrebne obvoznice dodatno oddaljuje. Več na www.dnevnik.si.

Marko Jaklič do izteka roka ne bo podrl svoje črne gradnje

Po sklepu o dovolitvi izvršbe bi moral Marko Jaklič, direktor Ljubljanskih Lekarn, na svoji zaščiteni kmetiji v Selu nad Polhovim Gradcem najkasneje do 1. decembra odstraniti vse nezakonito zgrajene počitniške objekte. Prostovoljnega rušenja se ni niti lotil, kaj šele, da bi ga dokončal. Namesto tega še naprej išče vse možne pravne bilke, da bi se prisilni izvršbi izognil ali jo vsaj odložil. Več na www.delo.si.

Na Voglu še čakajo na prostorski načrt

Na smučišču Vogel bi radi z novo sedežnico povezali spodnjo postajo Zadnji Vogel in Šijo ter zgradili sistem za umetno zasneževanje na območju sedežnice Orlove glave in žičnice Storeč. Zamisli niso nove, a pravnih podlag za njihovo uresničitev še vedno nimajo. Za novo sedežnico Zadnji Vogel-Šija in gradnjo sistema za umetno zasneževanje bi kot pravna podlaga ustrezal že občinski podrobni prostorski načrt, meni predsednik nadzornega sveta Žičnic Vogel Damijan Korošec in dodaja, da bi bila to za smučišče kratkoročna rešitev. Več na www.delo.si.

Mariborski promet prihodnosti – simulacija 2020

»Postavili smo se na novo krožno križišče Ulice Kneza Koclja in krožišče Glavnega trga. Začeli smo kolesariti v krogu na voznem pasu kot vozila, povsem enakovredno z ostalim prometom. Mešanje prometnih udeležencev (motoriziranih in nemotoriziranih) je namreč ključen dejavnik koncepta shared space. Tovrsten razvoj prometa v mestih ni samo izmišljotina avantgardnih prometnih in prostorskih načrtovalcev, ampak ga je pred kratkim z resolucijo potrdil tudi Evropski parlament. Do leta 2020 bodo največje dovoljene hitrosti prometa v strnjenih naseljih zapovedane na 30km/h. Zato smo z intervencijo simulirali delovanje vsakodnevnega prometa v bližnji prihodnosti.« Poglejte si video! Več na www.maribor2012.info.

Občina mora zemljišča za univerzijado še kupiti

Po investicijski dokumentaciji, ki jo danes sprejema mestni svet, bodo zemljišča stala približno 700.000 evrov. »Večina potrebnih zemljišč je v lasti občine Maribor in ministrstva za obrambo, tisti del, ki ga mesto kupuje, pa je v lasti tujcev, ki živijo v Beogradu in Parizu. Ti se že nekaj let zavzemajo, da bi zemljišča prodali. Cenitev je narejena, pogajanja gredo v dobri smeri,« je povedal direktor družbe Univerziada 2013 Srečko Vilar, ki je tudi direktor in solastnik Športnega centra Pohorje. Več na www.delo.si.

Razvijajo model za regije

Mariborska občina je uspešno kandidirala za še en evropski projekt, tokrat vreden 130.000 evrov, so predstavniki občine sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci. Gre za projekt oblikovanja funkcionalnih regij FunReg-PolicyNet, sofinanciran s strani programa Evropa za državljane, v katerega so poleg vodilnega Maribora vključeni tudi pobrateno mesto Gradec, občina Reka in italijanska občina Mosciano Saint’ Angelo. Več na www.vecer.si.

“Vse skupaj že predolgo traja, želimo na toplo!”

V zaprtem delu mariborske tržnice je vse več praznih lokalov, sedaj se poslavlja še njen največji najemnik – prodajalna Tuš. Obeti pred zimo so tako vse prej kot rožnati. Ponudba preostalih lokalov je vedno bolj siromašna, kupcev pa med tednom skoraj ni več, niti ob včerajšnjem sončnem vremenu ne. Glavni problem za kupce, še bolj pa za branjevce, ostaja prepih, ki mu kljubujejo vsako zimo. Ena izmed možnosti je, da bi branjevce pred zimo preselili v zaprti del tržnice, ki vedno bolj sameva. Več na www.vecer.si.

Mestni trgi čakajo na boljše čase

Da bo korenito prenovil staro mestno jedro, predvsem njegove trge, ki da bodo v lepši podobi zaživeli v času, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture (EPK), je mariborski župan Franc Kangler napovedal že ničkolikokrat, a je temeljito prenovo doslej doživel le Trg Borisa Kraigherja, danes Trg Leona Štuklja. Preostali trgi, Glavni, Rotovški in Slomškov, Trg svobode in Trg generala Maistra, kljub Kanglerjevim obljubam lepše podobe še ne bodo dočakali tako hitro. Načrti za obnovo mestnih trgov tudi s projektom Evropska prestolnica kulture ne bodo dobili pospeška, ampak šele, ko bo interes zasebnikov za gradnjo garažnih hiš. Več na www.vecer.si.

Prihodnost je v industriji

… je ključna ugotovitev posveta Prispevki k strategiji razvoja Maribora, ki sta ga organizirala Društvo ekonomistov Maribor in Zveza inženirskih društev Maribor. Udeleženci posveta so se seznanili z različnimi strategijami razvoja mesta, od vizije in strategije razvoja Maribora, ki jo je pripravila Mestna občina Maribor, do strategije razvoja Cone Tezno, strategije učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v Mariboru in strategije razvoja turizma v Mariboru. Več na www.vecer.si.

V Savinjski regiji za večjo frekvenco javnih prevozov

Društvo Focus nadaljuje z mobilizacijo za javni potniški promet (JPP) v Celju. „Odločevalci“ – ponudniki javnih prevozov, strokovna in civilna javnost so na okrogli mizi izpostavili glavne izzive in iskali skupne rešitve za javni promet v Savinjski regiji. Poudarili so tudi pomembnost medsebojnega sodelovanja in prišlji do zaključka, da je za boljši JPP nujno povečanje frekvenc prevozov in boljše usklajevanje voznih redov (predvsem med posameznimi avtobusnimi prevozniki in Slovenskimi železnicami) ter nižje cene vozovnic. „Obenem bi bila potrebna tudi uvedba manj priljubljenih ukrepov, ki bi zmanjšali privlačnost uporabe osebnega avtomobila,“ je povedala Cvetka Draksler s prometnega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.

Vlada zavrnila koncesijo družbi Alea Iacta za salon v Vrtojbi

Na širšem goriškem območju je obstoječa igralniška ponudba zadostna, ugotavlja vlada. Vlada je zavrnila zahtevo družbe Alea Iacta za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Vrtojbi. Ugotovila je, da je na širšem goriškem območju obstoječa ponudba zadostna in da bi prekomerno povečevanje obsega ponudbe lahko negativno vplivalo na poslovanje obstoječih ponudnikov. Več na www.delo.si.

Koprski stadion bo celo večji od Stožic

Načrti odkrivajo, da bi koprski športno-rekreacijski center Bonifika poleg večnamenske športne dvorane za 8500 obiskovalcev, ki naj bi jo tam zgradili tik pred začetkom evropskega košarkaškega prvenstva, v prihodnje postal bogatejši tudi za dodatne tribune, ki bi zaokrožile stadionski kompleks. Po idejnih zamislih, ki so jih za koprskega župana Borisa Popoviča pripravili v španskem arhitekturnem biroju Cmd Ingenieros iz Valencie, naj bi stadion z dograjenimi sedišči pod moderno strešno konstrukcijo v prihodnje gostil kar 17.000 gledalcev. Več na www.primorske.si.

Povratka ukinjenih postajališč še ni na obzorju

Avtobusi med Godovičem in Idrijo ne ustavljajo že tri mesece. Občina Idrija, ki je že pripravila projekte za zaris avtobusnih postajališč na vozišče v utesnjeni soteski Zala, čaka na pristanek Direkcije RS za ceste. Ker pa so avtobusna postajališča formalno ukinjena, se utegne še grdo zapletati. Več na www.primorske.si.

Arheološki ostanki se umikajo gradnji garažne hiše

Upravno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo piranske OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zoper ministrstvo za kulturo, ki zadeva Muzejski trg v Kopru. Ministrstvo je investitorju načrtovane gradnje izdalo kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev nekdanjega vodnega zbiralnika. Več na www.primorske.si.

Vas Goče potrebuje razvoj

Občina Vipava je podprla pobudo Krajevne skupnosti Goče za odpravo spomeniške zaščite vasi in pobudo tudi sama uradno naslovila na območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kljub nekaterim pomislekom, je med svetniki prevladala ocena, da je treba najti možnost, kako se bo naselje razvijalo in ne nazadovalo, na kar opozarjajo krajani. Če ne gre drugače, naj stroka znova prevetri razloge za razglasitev posebnega statusa in morebiti na novo opredeli območje zaščite oziroma izvzame nekatere predele. Stroka pa je jasna: razlogov za ukinitev statusa ni. Več na www.primorske.si.

Komenski plac naj bo spet kraj za ljudi

Komenski trg je bil, podobno kot večina drugih krajevnih središč, kraj srečevanja in druženja krajanov. Toda zadnja desetletja so se morala druženja umakniti prometu, saj je postal trg predvsem križišče številnih cest. S prenovo pa ga želijo spet vrniti ljudem. Več na www.primorske.si.

“Metropole na steroidih” bodo do 2050 “požrle” tri četrtine svetovnega prebivalstva

Megamesta ali “metropole na steroidih” so ogromna mestna področja, v katerih živi več kot 10 milijonov prebivalcev. Na svetu jih je 25, Tokio s 34,5 milijoni prebivalcev pa je trenutno največje in najbogatejše mesto na svetu. Grozi mu Kitajska, v kateri bo supermesto kmalu doseglo 42 milijonov duš. Do leta 2050 bo kar tri četrtine Zemljanov živelo v urbanih središčih. Več na www.dnevnik.si.

Tvit