Jane’s Walk 2017: Ljubljana – Bežigrad

Naš Bežigrad

Bežigrad-2

Petek, 5. maj 2017 ob 17.30, zbirno mesto pred glavnim vhodom v stolpnico DELO. Sprehod sta vodila Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar.

Urbani sprehod z naslovom Naš Bežigrad nas je vodil skozi različne bežigrajske ambiente, take prijetne in take, ki bi prijetni lahko postali le z manjšimi intervencijami in nekaj dobre volje. Odkrivali smo bežigrajski razvojni potencial in njegove prostorske omejitve ter opredelili tri pereče probleme, za katere bi si želeli, da se jih čim prej reši v dobrobit bežigrajskega predela in celotnega mesta. V okviru sprehoda so se oblikovale tudi štiri konkretne pobude, ki jih navajamo v nadaljevanju:

POBUDA 1: Nujna je ureditev nove povezave preko železniške proge med Bežigradom in Šiško, lahko kot nivojski semaforiziran prehod za pešce in kolesarje ali pa z ureditvijo podhoda pod progo. Obiskovalci obredov v džamiji in ostalih dogodkov v novem središču bodo tako lahko koristili tudi veliko parkirišče v Tivoliju, s tem bistveno prometno razbremenili ožje in širše območje džamije ter varno in legalno prečkali železniške tire. Hkrati pa bi urejen prehod preko tirov pomenil veliko boljšo povezavo med dvema sosednjima občinama in pomembno pridobitev tako za Bežigrajčane, kot za Šiškarje.

POBUDA 2: Glede na to, da usoda gradnje na lokaciji Bežigrajski dvor ni jasna, naj se območje čim prej osvobodi gradbiščne ograje. Območje se lahko začasno uredi v zelene parkovno-rekreacijske površine, nujno pa je urediti varne peščeve površine in kolesarske poti ob Dunajski in Topniški cesti.

POBUDA 3: Nujno je vzpostaviti prehodnost območja Gospodarskega razstavišča (vsaj v času, ko razstavišče ne gosti sejma) in s tem neposredno povezavo med Dunajsko cesto in Valjhunovo ulico oz. Akademskim konzorcijem, sedežem izobraževalnih in kulturnih institucij. Prehodnost območja bo pripomogla tudi k oživitvi tega prostora, mesto in predvsem Bežigrad bo pridobilo kakovosten urbani javni prostor.

POBUDA 4: Nujno je zakonsko predpisati/urediti, kdaj se na neki lokaciji lahko vzpostavi gradbišče (napr. šele s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo), hkrati pa je potrebno tudi časovno omejiti obstoj gradbišča (časovna omejitev sorazmerna z zahtevnostjo predvidene gradnje). Investitorji morajo imeti interes gradbišča čim prej zapreti, gradbiščne ograje odstraniti in vzpostaviti za okolico prijetno in varno sosedstvo.

Celotno poročilo na Facebook strani sprehoda.

Plakat

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt