Jane’s Walk 2012: Koper – Olmo

Pozabljene mikrososeske

Sobota, 5. maja 2012 ob 15:30 popoldne. Zbirno mesto je avtobusna postaja Olmo (1). Sprehod je organiziran v sodelovanju s KUD AAC Zrakogled, vodila pa ga bosta Martina Tomšič in Anže Zadel. 

Cilj sprehoda je ob opozarjanju na pomen hodljivosti sosesk tudi oblikovanje javne diskusije o vizijah urejanja nekdanjega delavskega naselja Olmo, ki ga je urbanistično zasnoval arhitekt prof. Edo Mihevc. Naselje, ki se je prvotno ponašalo z enotno zasnovo bivanjskih enot v bogatem zelenem okolju, so prebivalci sčasoma močno spremenili. Redkokatera hiša je ohranila svoj osnovni gabarit: nekoč ravne strehe so dvignili, dogradili prizidke, drevesa v parkih posekali … in s tem poslabšali bivalne pogoje celotne soseske. Na to dodatno vpliva obodna pozidava naselja z novimi, urbanistično nepretehtanimi rešitvami.

Sprehod bo potekal v obliki pogovora o temah, ki so pomembne za območje. Za spodbuditev razmišljanja organizator ob vsaki postaji ponuja anketno vprašanje z več možnimi odgovori.

Postaje – Teme

1. Območje ob Tomosu bi bilo smiselno nameniti skupnim vrtovom, pridelavi zdrave hrane, piknikovanju, sprostitvi na prostem: A) Se strinjam. B) Tu bi raje imel trgovski center. C) Drugo:

2. Ulični prostor je zaradi dviga streh: A) Bolj senčen in utesnjen. B) Se ni spremenil. C) Drugo:

3. Parke bi: A) Zasadil z novimi drevesi. B) Vse bi posekal. C) Drugo:

4. Protihrupni zid ob cesti: A) Porušil bi ga in tu zasadil grmovnice. B) Povišal bi ga. C) Drugo:

5. Nestrokovne prezidave in dozidave: A) Bi bilo treba preprečiti z novim ureditvenim načrtom celotnega naselja. B) Mi je vseeno. C) Drugo:

6. Stanovanjske enote s prvotno zasnovo bi: A) Ohranil in obnovil v skladu z načeli dobre arhitekture. B) Porušil in zgradil novodobno vilo. C) Drugo:

7. Parkiranje v naselju v podzemnih garažnih hišah in ureditev parka ob potoku se mi zdi: A) Dobra pobuda. B) Stanja ne bi spreminjal. C) Drugo:

8. Vrt ob hiši je smiselno: A) Ohraniti kot vrt ali zelenico. B) Zaradi higiene ga raje zabetoniram, tlakujem. C) Tu bi parkiral avto. D) Drugo:

9. Novo stavbo Doma za ostarele bi morali: A) Znižati. B) Program ne sodi v Olmo. C) Me ne moti. D) Drugo:

Odgovore na vprašanja lahko pripravite vnaprej in jih prinesete s seboj ali pa jih pošljite na naslov: Zrakogled, Dimnikarska 5, 6000 Koper.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt