Jane Jacobs

1_Jane-Jacobs

Jane Jacobs

Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih pronicljivih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih ter arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je črtila strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (The Death and Life Death of Great American Cities, 1961), s katero je pred petdeset leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja. Knjiga povzema njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da je z racionalističnim planiranjem »od zgoraj navzdol« možno prilagoditi ravnanje ljudi predstavam o dobrem in racionalno urejenem mestu.

Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobs je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno mestno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč ter zavračala visoke gostote novo načrtovanih območij, ki so iz prenovljenih ulic izbrisale vsakdanje življenje. S tem, ko je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, je uničujoče kritizirala urbano prenovo ameriških mest, ki je slume spreminjala v nove monofunkcionalne soseske. Bila pa je tudi aktivistka in udeleženka državljanskih gibanj, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri projekti prenove v velikih mestih propadli.

Jane Jacobs je v nasprotju s številnimi raziskovalci urbanega življenja, ki so v mestu odkrivali anonimnost, odtujenost in izkoreninjenost, razkrila bogato in raznovrstno življenje na ulici, v parkih in mestnih kotičkih, resda različno od življenja v tradicionalni »ujeti« skupnosti, zato pa nič manj privlačno in odgovorno do sosedov in someščanov. Dediščino Jane Jacobs je treba spoštovati in jo negovati. Odkrila je pešca in pločnik v mestu, odkrila je, da je njegov pogled na mesto drugačen, kot tisti iz avtomobila, da lahko primerno oblikovano mesto ponudi vrsto družabnostnih funkcij in mesto ni samo funkcionalni pripomoček za življenje.

Povezave:

Wikipedia

Project for Public Space

 

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt