Jane Jacobs

1_Jane-Jacobs

Jane Jacobs

Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih pronicljivih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih ter arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je črtila strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (The Death and Life Death of Great American Cities, 1961), s katero je pred petdeset leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja. Knjiga povzema njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da je z racionalističnim planiranjem »od zgoraj navzdol« možno prilagoditi ravnanje ljudi predstavam o dobrem in racionalno urejenem mestu.

Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobs je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno mestno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč ter zavračala visoke gostote novo načrtovanih območij, ki so iz prenovljenih ulic izbrisale vsakdanje življenje. S tem, ko je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, je uničujoče kritizirala urbano prenovo ameriških mest, ki je slume spreminjala v nove monofunkcionalne soseske. Bila pa je tudi aktivistka in udeleženka državljanskih gibanj, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri projekti prenove v velikih mestih propadli.

Jane Jacobs je v nasprotju s številnimi raziskovalci urbanega življenja, ki so v mestu odkrivali anonimnost, odtujenost in izkoreninjenost, razkrila bogato in raznovrstno življenje na ulici, v parkih in mestnih kotičkih, resda različno od življenja v tradicionalni »ujeti« skupnosti, zato pa nič manj privlačno in odgovorno do sosedov in someščanov. Dediščino Jane Jacobs je treba spoštovati in jo negovati. Odkrila je pešca in pločnik v mestu, odkrila je, da je njegov pogled na mesto drugačen, kot tisti iz avtomobila, da lahko primerno oblikovano mesto ponudi vrsto družabnostnih funkcij in mesto ni samo funkcionalni pripomoček za življenje.

Povezave:

Wikipedia

Project for Public Space

 

DOGODKI

Parkirna politika. Foto - Marko Peterlin

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri parkirni politiki?

Torek, 30. avgust 2016 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Je vedno več parkirnih mest neizogiben »naravni pojav« ali pa je primerno število parkirnih mest družbena odločitev? Kakšni so neposredni in posredni stroški parkiranja, kako jih ovrednotiti in kdo naj jih krije? Zakaj bi moralo biti omejeno tudi število parkirnih mest na zasebnih zemljiščih? Kje se lahko najučinkoviteje uveljavlja javni interes, na ravni države ali lokalnih skupnosti?

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Tokratni zbor je drugi po vrsti in je namenjen parkirni politiki.

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Drugi zbor bo potekal v torek, 30. avgusta 2016 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Peter Pahor.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt