Jane Jacobs

1_Jane-Jacobs

Jane Jacobs

Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih pronicljivih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih ter arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je črtila strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (The Death and Life Death of Great American Cities, 1961), s katero je pred petdeset leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja. Knjiga povzema njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da je z racionalističnim planiranjem »od zgoraj navzdol« možno prilagoditi ravnanje ljudi predstavam o dobrem in racionalno urejenem mestu.

Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobs je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno mestno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč ter zavračala visoke gostote novo načrtovanih območij, ki so iz prenovljenih ulic izbrisale vsakdanje življenje. S tem, ko je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, je uničujoče kritizirala urbano prenovo ameriških mest, ki je slume spreminjala v nove monofunkcionalne soseske. Bila pa je tudi aktivistka in udeleženka državljanskih gibanj, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri projekti prenove v velikih mestih propadli.

Jane Jacobs je v nasprotju s številnimi raziskovalci urbanega življenja, ki so v mestu odkrivali anonimnost, odtujenost in izkoreninjenost, razkrila bogato in raznovrstno življenje na ulici, v parkih in mestnih kotičkih, resda različno od življenja v tradicionalni »ujeti« skupnosti, zato pa nič manj privlačno in odgovorno do sosedov in someščanov. Dediščino Jane Jacobs je treba spoštovati in jo negovati. Odkrila je pešca in pločnik v mestu, odkrila je, da je njegov pogled na mesto drugačen, kot tisti iz avtomobila, da lahko primerno oblikovano mesto ponudi vrsto družabnostnih funkcij in mesto ni samo funkcionalni pripomoček za življenje.

Povezave:

Wikipedia

Project for Public Space

 

ARHIV NOVIC

DOGODKI

PiPi

Naš mali avto … souporaba avtomobila 1 na 1

Pogovor, Vodnikova domačija v Ljubljani, petek, 22. septembra 2017 ob 18:30

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno.

Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

A souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme, ali pa se sosedje in prijatelji organizirajo kar sami. O tem so bomo pogovarjali na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji na Dan brez avtomobila v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bosta delila Aleksander Vujović, ki si že leto in pol deli avto še z dvemi prijatelji, ter Urša Hribernik iz skupnosti PiPi. Uvod v souporabo avtomobilov bo predstavil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki bo tudi moderiral pogovor.

Vabljeni!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt