Strokovnjaki ugotavljajo, da igrajo javne službe v tej prenovitveni revoluciji pomembno vlogo, saj gre brez dvoma za enega bolj zahtevnih evropskih projektov, zlasti zaradi naložb, ki jih zahteva. Avtorja članka trdita celo, da gre na letni ravni za naložbo, ki je npr. v Veliki Britaniji enaka znesku, potrebnem za pripravo olimpijskih iger.

Evropsko prostorsko načrtovanje izrazito podpira prenovo obstoječih stavb, namesto da bi te podirali ali jih nadomeščali z novimi. Ustrezne politike na temo prenove so torej že oblikovane, zato je zdaj čas še za dejanja. Člani delovne skupine so prepričani, da predstavlja masovna energetska prenova kljub varčevalnim ukrepom najboljšo priložnost, da se EU izkoplje iz krize.

V članku Retrofitting Our Way Out of recession avtorja izpostavita štiri ključne usmeritve za uspešno energetsko prenovo Evrope, ki jim morajo pri narekovanju tempa slediti zlasti javne službe.

1. Povpraševanje po prenovi je potrebno spodbujati z ukrepi, ki jo bodo naredili privlačnejšo za lastnike stavb. Ponudba mora biti atraktivna in nastavljena tako, da bo ustrezala povpraševanju.

2. Problem energetske revščine je treba naslavljati resno. Zagotavljanje toplote milijonom gospodinjstev je spričo naraščajočih cen energije in stagnacije dohodkov izjemnega pomena.

3. Ključno je zagotoviti primerno dolgoročno in cenovno ugodno financiranje. Za pravilno delovanje tega financiranja je nujno istočasno usmerjati vedenje uporabnikov.

4. Delovna skupina kot pomembno točko energetske obnove evropskega grajenega okolja obravnava tudi evropsko urbano dediščino. Zgodovinske stavbe imajo visoko kulturno in identitetno vrednost, zato je njihova energetska obnova še posebej zahtevna in mora biti deležna posebne pozornosti.

Če želi ustvariti mesta prihodnosti, se mora Evropa ozreti nazaj k temu kar ima, k svojemu že zgrajenemu okolju, sta še prepričana avtorja.

Podobno kot delovna skupina »Energetska učinkovitost stavb v evropskih mestih« se z vprašanji energetske obnove ukvarjajo tudi pri projektu CASH, parterji katerega so kot odločilno zaznali zgodnje vključevanje javnosti v procese prenove.

Participacija meščanov je pomembna tudi pri energijski obnovi stavb

Izkušnje projekta CASH (Cities Action for Sustainable Housing), ki deluje v omrežju Urbact, kažejo, da je vključevanje stanovalcev v procese energijske prenove stavb izjemno pomembno. Predstavniki projektov v francoskem Echirollesu in danskem Sonderborgu so delili svoje izkušnje.

Alain Fayen, predstavnik lastnika socialnih  stanovanj –  ­­ Société Dauphinoise pour l’Habitat SDH: »Uspeh energetske obnove socialnih stanovanj je zelo pomemben, saj gre za zelo velika vlaganja in pogosto zajema financiranje iz javnih virov. Uspeh posega je odvisen od privolitve stanovalcev in zahteva participacijo stanovalcev pred, med in po prenovi. Stanovalce je treba vključiti pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo prihodnosti njihovega doma. To ni vedno enostavno, saj smo lastniki nepremičnin pri izbiri načina energetske prenove omejeni s financiranjem. Toda, kjerkoli je to le mogoče, je potrebno zagotoviti participacijo stanovalcev.«

Carole Simard, namestnik župana mesta Echirolles: »Javni uslužbenci, ki so odgovorni za mestni proračun, namenjen energetski obnovi stavb, so pristaši zgodnjega vključevanja meščanov. V predelu Echirollesa, ki je bil nedavno energetsko obnovljen, so tako javni uslužbenci kot lastniki nepremičnin sodelovali s stanovalci, ki so predstavljali samo srce celotnega postopka. Kontinuirano delo s stanovalci je ključno. Pri tem je treba upoštevati tudi različne časovne okvire, v katerih razmišljajo posamezni deležniki. Stanovalci, za razliko od javnih uslužbencev in lastnikov nepremičnin, pričakujejo kratkoročne spremembe.«

Christian Eriksen, koordinator projekta Project Zero v Sonderborgu: »Zakaj je povezovanje z regionalno ravnjo pri strateškem energetskem načrtovanju pomembno? Najbolj problematičen pri zagonu strateškega energetskega načrta je njegov ekonomski aspekt. Za začetek projekta je potrebna zelo velika investicija; mi smo potrebovali več kot milijon evrov. Regija lahko tako pomaga pri zagotavljanju začetnega kapitala in odstranjevanju političnih ovir. Prisotnost regije lahko pomaga tudi pri usklajevanju skupne vizije različnih deležnikov – javnih organizacij in meščanov ter industrijskih partnerjev.«

Energetska stavba obnova je gotovo ena od priložnosti za zagon slovenskega gradbenega sektorja, ki se je v zadnjih letih skoraj popolnoma sesul, obenem pa dobra možnost za izboljšanje kakovosti življenja v slovenskih mestih. Nedavno je razpis za sofinanciranje obnove stavbnih lupin objavila Mestna občina Ljubljana v okviru projekta Ljubljana moje mesto. Prav tako aktualna sta tudi razpisa ljubljanskega stanovanjskega sklada in Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Več:

Retrofitting Our Way Out of recession – celoten članek v angleščini (PDF)

URBACT Tribune – v angleščini (PDF)

Zato smo se v Mreži za prostor odločili da organiziramo posvet, na katerem bomo zainteresirane organizacije in posamezniki izmenjali stališča. K predstavitvam stališč smo povabili predstavnike organizacij, ki so lani junija na povabilo Ministrstva pripravili svoja stališča na predloženo strukturo NSP. Uvodoma bomo svoje pripombe na aktualni osnutek NSP predstavile naslednje organizacije:

- Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (Sašo Rink)

- Nepremičnine Celje (Danica Dobršek)

- Slovensko neprmičninsko združenje FIABCI Slovenija (Franci Gerbec)

- Zveza društev upokojencev Slovenije (Tomaž Banovec)

- Študentska organizacija Slovenije

- Mreža za prostor (Blaž Habjan)

Želimo si, da bi se razpravi pridružilo še več organizacij in posameznikov, zato vas vabimo, da se nam pridružite!

Vabilo

Povzetek pripomb Mreže za prostor

Ceste in ulice v naseljih za razliko od državnih cest predstavljajo izrazito mešanje različnih uporabnikov, kot so pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. Najbolj ranljivi udeleženci v prometu so pešci in kolesarji, katere je treba zaradi možnosti hudih poškodb ali celo smrti ob trku z motornim vozilom še posebej zaščititi. Slednje preko »Vizije nič« na več mestih omenja tudi Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Med drugim resolucija izpostavlja tudi potrebo po zagotovitvi varnega prometnega sistema, v katerem ima večjo vlogo tudi cestna infrastruktura, ki mora težiti k temu, da ljudje v nesrečah ne bodo umirali ali se telesno poškodovali. Ukrepe za varnejšo ter pešcem in kolesarjem prijaznejšo cestno infrastrukturo že več kot desetletje dosledno zahtevajo tudi nevladne organizacije, med njimi zlasti Ljubljanska kolesarska mreža.

Zdi se, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) s sprejetjem dokumenta Prometna politika MOL v letu 2012 to razumela, saj je v njem predvidela številne ukrepe za umirjanje prometa, kot so ožja cestišča in zamiki osi vozišč, dvigi prehodov za pešce, dvigi celotnih križišč, širitev con 30 km/h ali semaforizacija s predčasnim vklopom zelene luči za pešce, ki dokazano pripomorejo k izboljšani prometni varnosti. Obenem si je MOL zadala cilj, ki že za leto 2015 ne predvideva nobene smrtne nesreče pešcev in kolesarjev znotraj obvoznice. Ta cilj v KTPP in MZP vsekakor pozdravljamo, saj izhajamo iz načela, da noben udeleženec v prometu iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov ne sme biti kaznovan s smrtjo.

Vendar pa na žalost tem pozitivno naravnanim načelnim ciljem in predlaganim ukrepom ne sledijo konkretne aktivnosti, ki bi omogočale njihovo izvedbo. V tej luči je še posebej sporno tudi stališče enega od oddelkov Mestne uprave MOL do ene od pobud lokalnih prebivalcev, ki so zahtevali varnejši prehod za pešce preko Slovenčeve ceste. Stališče je bilo kljub nedavni tragični nesreči in dejstvu, da je v neposredni bližini omenjenega prehoda tudi osnovna šola, namreč odklonilno.

Zavedamo se, da neodgovornega in škodljivega vedenja posameznih udeležencev v prometu ni možno v celoti omejiti ali odpraviti. Zato se morajo nosilci odločanja poleg vzgoje, preventive, kaznovalne politike in ostalih varnostnih ukrepov, ki so se izvajali že v preteklosti, bolj odločno osredotočiti na ukrepe za umirjanje prometa, ki samovoljo in nevarno vedenje posameznikov dokazano učinkovito preprečujejo. Mestno občino Ljubljana in druge slovenske občine zato pozivamo, da takoj začnejo sistematično in odločno uvajati fizične ukrepe za umirjanje prometa. Enako velja tudi za strateške in izvedbene dokumente države, pri katerih je vloga cestne infrastrukture za prometno varnost precej premalo poudarjena ali celo spregledana. Pri tem naj bo poseben poudarek na takšnem načrtovanju in rekonstrukciji cest, da te ne bodo omogočale prehitre vožnje, na varnih prehodih za pešce, ter na sistemski odpravi lokacij, ki so problematične z vidika prometne varnosti najbolj ranljivih udeležencev v prometu.

Od države in občin pričakujemo odziv in jasno stališče, kako nameravajo izvajati omenjene ukrepe.

Koalicija za trajnostno prometno politiko

Mreža za prostor, Skupina za mobilnost

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor napoveduje ponovno spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja, ki pa naj bi bila tokrat temeljita in celovita. Menimo, da je to ponovna priložnost tudi za ureditev boljšega vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Da bi podkrepili zakonodajni pobudi Mreže za prostor in prizadevanja v smeri večje participacije javnosti, boljšega informiranja javnosti in boljšega dostopa do pravnih sredstev v skladu z ratificirano Aarhuško konvencijo je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC kot partner Mreže za prostor pripravil »Primerjalno-pravni pregled sistemov prostorskega načrtovanja glede sodelovanja javnosti«.

Primerjalno-pravni pregled tako prvenstveno vsebuje analizo sistemov prostorskega načrtovanja  glede sodelovanja javnosti v 9 evropskih državah – v Nemčiji, Avstriji, Švici, Finski, Švedski, Estoniji, Češki, Slovaški in Madžarski. Študija se je izvajala na dveh ravneh: prva je obsegala pregled in analizo obstoječih uradnih in neformalnih spletnih strani v vseh 9 državah, druga pa je zajemala vprašalnik glede nacionalnih sistemov prostorskega načrtovanja, poslan nevladnim organizacijam, članicam mednarodne mreže Justice&Environment. Drugi del študije je poglobljeno pokril 6 od skupno 9 držav. Poleg primerjalno-pravnega pregleda nacionalnih pravnih redov študija vsebuje tudi pregled stanja na ravni predpisov EU in pregled drugih obstoječih sistemov mednarodnega povezovanja na tem področju (od dokumentov UNECE in CEMAT do iniciativ ter programov, kot so INTERREG, ESPON, itd.). Nenazadnje so del študije tudi priporočila glede smeri možnih rešitev v slovenskem pravnem redu, izdelane na podlagi obstoječih mednarodnih priporočil in rezultatov primerjalno-pravne analize.

Študija tako nudi objektiven vpogled v sisteme drugih primerljivih držav, omogoča umestitev slovenske ureditve v širši kontekst in predlaga smer rešitev glede na pridobljene rezultate. Njeni rezultati kažejo na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev.

Študija bo prvič celovito predstavljena na posvetu “Večji vpliv javnosti in nevladnih organizacij pri občinskem prostorskem načrtovanju”, ki bo potekal 29. maja 2013 od 9. do 13. ure v prireditvenem prostoru Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaški 47a v Ljubljani (POZOR – SPREMENJENA LOKACIJA). Posvet je sicer namenjen iskanju konkretnih rešitev za probleme neučinkovitega vključevanja javnosti in varstva pravic v procesih občinskega prostorskega načrtovanja, na njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstev, pristojnih za javno upravo in prostor ter predstavnik Skupnosti občin Slovenije.

Program posveta

Čeprav za medsosedske odnose v Sloveniji najbrž še vedno velja reklo, »naj sosedu krava crkne«, se v zadnjih letih potrjuje, da je sosed sosedu le lahko – sosed. V času skrhanih odnosov se v soseske vrača duh solidarnosti. To spodbujajo tudi s prireditvami, kakršen bo danes Dan soseda na Taboru v Ljubljani. Več na www.delo.si.

Vas kaj moti v mestu? S sosedom je marsikaj laže urediti

Vprašalnik Ljubljanapolisa: S krajinsko arhitektko o učinkih tesneje povezane soseske, sestankih na prostem in medvedih. Kako dobro poznate svoje sosede? Kako natančno poznate svojo sosesko? Nikdar dovolj. Torej pot pod noge. Lahko se kdaj pridružite tudi krajinski arhitektki Nataši Bučar Draksler na Urbanem sprehodu. In ne pozabite povabiti sosedov, skupaj se je zabavno potikati, spotoma pa se lahko še ob kaj obregnete. Več na www.delo.si.

Dan soseda za toplejšo sosesko

Poznate svoje sosede? Pa se tudi kdaj družite z njimi? Da bi vedno več ljudi na obe vprašanji odgovorilo pritrdilno in da bi soseska postala bolj topla, v ljubljanski četrti Tabor danes prirejajo dan soseda. To bo sicer že šesto sosedsko rajanje na pobudo četrtne skupnosti Center, ki pa se mu letos pridružuje rekordno število posameznikov in ustanov, ki delujejo na Taboru in njegovi okolici. »Predolgo smo se sosedje držali vsak zase,« so organizatorji v informativni knjižici nagovorili svoje sosede v želji, da bi se to spremenilo. Vsaj za en dan se bo zaspan in siv Tabor s širšo okolico prebudil z bogatim sosedskim programom. Svoja vrata bodo na stežaj odprli prav vsi muzeji s Tabora, veselo bo tudi na ploščadi med njimi – koreograf bo učil plesnih korakov, Kinodvor in Slovenska kinoteka bosta predvajala filme, zvečer pa bo koncert. Na potep vabijo tudi v Metelkova mestu. Več na www.dnevnik.si.

Revitalizacija četrti Tabor

Na Taboru v Ljubljani bo danes že šesto leto zapored potekal Dan soseda, ki je nastal na pobudo četrtne skupnosti Center. S celodnevnim dogajanjem želijo povezati ljudi in ustanove, ki živijo oziroma delujejo v soseski. Letošnji program, razdeljen v štiri sklope, bo zelo obsežen. Osrednjo prireditev bodo pripravili na OŠ Toneta Čufarja. prizadevanja pri oživljanju četrti Tabor je letos podprla tudi Evropska unija. V projekt je vključenih še šest partnerjev iz Portugalske, Črne Gore, Francije, Nizozemske, Španije in Belgije, cilj projekta pa je opolnomočenje lokalnih skupnosti in posameznikov pri urejanju javnega prostora mest. Več na www.mladina.si.

Javni promet ni mimo ali adijo

Vlak je adijo, ker se lahko pelješ tam, kjer se z avtomobilom ne moreš. Avtobus je mimo, ker pelje mimo kolone stoječih avtomobilov. Z besednimi igrami na gigantskih plakatih želi ministrstvo za infrastrukturo in prostor opomniti na prednosti javnega potniškega prometa in spodbuditi k predlogom za njegove izboljšave. K pravilni rabi besed pa z interaktivnim kvizom, ki poteka na ljubljanskih avtobusih, poziva akcija Pazi na jezik Rotaract kluba Ljubljana. Težko bi bilo med vožnjo ne opaziti številnih plakatov, ki opozarjajo na udobnosti prevažanja z javnim pot­niškim prometom, ki pa so le del nacionalne ozaveščevalne kampanje ministrstva za infrastrukturo in prostor, imenovane Prednost za vse. Več na www.delo.si.

Bruselj odobril 166 milijonov evrov za nadgradnjo slovenskih železnic

Evropska komisija je danes odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji. Projekt vključuje obnovo 160-kilometrske proge Pragersko-Hodoš, posodobitev prehodov in gradnjo podhodov na železniških postajah, so sporočili v Bruslju. “To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje,” je ob tem poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki je potrdil projekt. EU financira 166 milijonov, skupna vrednost projekta je 330 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Za nepremičnine bo treba plačati višji davek

Predvidoma julija bo znano, ali bo geodetska uprava spreminjala vrednosti nepremičnin v svojem registru. Ta je po zagotovilih uprave dovolj dober za uvedbo splošnega nepremičninskega davka, za katerega je vlada že napovedala, da bo bolj obremenil lastnike nepremičnin, kot so bili vajeni doslej. Tisti, ki že računajo, koliko jih lahko po žepu udari napovedani davek na nepremičnine, morajo vedeti, da geodetska uprava (Gurs) prav zdaj preverja, ali bo treba vrednosti v registru nepremičnin popravljati. Predvidoma julija letos bodo po besedah Dušana Mitrovića, direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gurs, izračunani vsi indeksi, s katerimi ugotavljajo, za koliko so se spremenile cene posamezne vrste nepremičnin na določenem območju od zadnjega vrednotenja 1. julija 2010 do 1. januarja letos. Kjer bodo spremembe večje od desetih odstotkov, bodo vladi predlagali primerno prilagoditev vrednosti nepremičnin v registru. Več na www.dnevnik.si.

Prenovo države začeti z dna – pri občinah

Bi Slovenija morala zmanjšati število občin? Vsekakor, pojasnjujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lokalno samoupravo. Racionalizacija sistema bi bila smiselna tudi s finančnega vidika. Zaradi krize so racionalizacijo lokalne ravni začele tudi nekatere evropske države. Prvi odzivi na pobudo o racionalizaciji sistema lokalne samouprave so burni. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pravi, da bi rad videl tistega, ki bo konkretno napisal, katere občine je treba ukiniti. Po njegovem mnenju gre pri tej pobudi, ki se je znašla v širšem naboru možnih protikriznih ukrepov, za politični pamflet. Če pa bi pobudnikom ukinjanja občin uspelo privesti zadevo dovolj daleč, brez odločanja na referendumih ne bo šlo. Več na www.delo.si.

Z zelenimi naložbami financiramo predvsem tujce

Eko sklad je zasut z vlogami občanov, ki so zaprosili za nepovratna sredstva za povečanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb. A se medtem že pojavljajo prva opozorila, da država z izdatnim financiranjem zelenih naložb spodbuja predvsem tuje proizvajalce. Za 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, kolikor jih Eko sklad ponuja za naložbe v obnovljive vire in večje energetske učinkovitosti, je vlogo do zdaj oddalo dobrih 6300 prosilcev. Obdelali so jih tretjino, da gre za zelo želen denar, pa dokazuje podatek, da so na skladu prve vloge začeli prejemati že nekaj dni po objavi razpisa januarja letos. Več na www.dnevnik.si.

Obnove Hale Tivoli ne bo

Hala Tivoli vendarle ne bo šla v korenito obnovo, je na seji mestnega sveta povedal župan Zoran Janković. Kot razlog je navedel, da je izbrani izvajalec, podjetje ZIR, odstopil od podpisa pogodbe za obnovo dvorane. Po besedah župana so v ZIR ugotovili, da v roku predpisanem roku ne morejo zagotoviti izvedbe del. Obnova (ki je vključevala povečanje velike dvorane, zasuk male dvorane ter ureditev nove dvorane za curling) bi morala biti zaradi bližajočega se evropskega prvenstva v košarki končana najkasneje do 14. avgusta, v nasprotnem primeru bi izvajalcu grozila pogodbena kazen. Zaradi kratkih rokov občina ne more izbrati drugega izvajalca, saj bi morala upoštevati rok za pritožbe, kar bi cel postopek podaljšalo za skoraj dva tedna. Več na www.delo.si.

Tvegan načrt se ni izšel, zdaj je čas za vzdrževalna dela

Večmesečna saga z lovljenjem rokov in zapleti glede razpisov za načrtovano obnovo Hale Tivoli se je končala v ponedeljek popoldne, ko je izbrani izvajalec gradbenih del odstopil od podpisa pogodbe. Prvenstvo ni ogroženo, mirijo na KZS, kaj bo z evropskim denarjem, predvidenim za dvorano, pa še ni znano. V podjetju ZIR, ki se je prostovoljno odpovedalo 7,4 milijona evrov vredni pogodbi – zelo velikemu poslu za družbo s tremi zaposlenimi (seštevek njenih prihodkov v zadnjih treh letih je slabih 8 milijonov) – so včeraj potrdili, da so občini predlagali podaljšanje roka za izvedbo del, saj je bil »sestavni del naše ponudbe tudi terminski plan, ki predvideva izvedbo del v 111 dneh, s pričetkom 26. aprila in dokončanjem 14. avgusta«. Ker MOL podaljšanja ni sprejela, pogodbe niso podpisali. Več na www.delo.si.

Kopanje v Ljubljani: propadajoča Kolezija še čaka na soglasja

Za gradbeno dovoljenje za rušenje in novogradnjo na že leta propadajočem kopališču Kolezija je ljubljanska občina zaprosila že februarja. Toda dovoljenja še ni, ker nobena od vlog ni bila popolna. Občino je priprava dokumentacije doslej stala že pol milijona evrov. Čeprav je novica o propadli investiciji v Halo Tivoli dobra za Kolezijo, ki so ji mestni svetniki na račun Tivolija nameravali vzeti del zagotovljenih proračunskih sredstev, pa še vedno ni jasno, kdaj se bo prenova lahko začela. O začetku gradbenih del na propadajočem kopališču, ki kopalcev ni sprejelo že več kot desetletje, vse odkar so ga leta 2000 zaradi lastniških sporov med MOL in Plavalnim klubom Ljubljana zaprli, se sicer govori že od leta 2008. Več na www.delo.si.

Trigranitu se znova nasmiha državni denar

Direktorju madžarske družbe Trigranit Csabi Tothu se utegne uresničiti želja po sofinanciranju gradnje novega potniškega centra v sklopu Emonike, saj so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdili, da pripravljajo predlog o sofinanciranju investicije Trigranita. Več informacij o tem predlogu bodo na ministrstvu dajali šele, ko bo gradivo dokončno usklajeno. Od zanesljivega vira pa smo izvedeli, da naj bi šlo za 30 milijonov evrov vredno finančno injekcijo, o kateri naj bi vlada Alenke Bratušek odločala v roku enega meseca. Več na www.dnevnik.si.

Na MOL o električnih avtomobilih in socialnem varstvu

Ljubljanski mestni svetniki bodo na današnji seji mestnega sveta obravnavali strategijo elektromobilnosti v Mestni občini Ljubljana (MOL), ki predvideva polnilnice za električna vozila in uporabo teh vozil v voznem parku MOL. Svetnike med drugim čaka tudi predlog strategije razvoja socialnega varstva za obdobje od 2013 do 2020. Predlog načrta trajnostne mobilnosti – strategije elektromobilnosti v MOL je izhodišče za vodenje razvoja elektromobilnosti, med drugim pa predstavlja tudi izhodišče za pripravo ukrepov na tem področju, je zapisano v gradivu za sejo. V strategiji je predlagana postavitev polnilnih postaj za električna vozila, ki bi jih postavili na novih in obstoječih parkiriščih MOL, še pred tem pa izdelava končnega načrta razvoja polnilne infrastrukture. Načrt bi po predvidevanjih MOL lahko izdelali do konca leta 2014. Več na www.delo.si.

V četrto leto z dodatnim prostorom

Že tri leta je minilo, odkar je v okviru društva Kralji ulice zaživela še posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. Majhen prostor za vogalom Poljanske ceste je v tem času zaradi množice podarjenih stvari postal že precej utesnjen in skupaj s stvarmi je rasla tudi želja po širitvi. Najprej so pomislili na sosednji prostor, ki je prazen že ves čas delovanja posredovalnice, brez najemnika pa je bil tudi že nekaj let prej. Začeli so prepričevati ljubljansko mestno občino, da jim ga odda, in po enem letu jim je končno uspelo – za nekoliko zmanjšano najemnino. Včeraj so tako tretji rojstni dan tega nekakšnega socialnega podjetja proslavili prav z uradnim odprtjem dodatnega prostora. Več na www.dnevnik.si.

Dež ni pregnal pohodnikov letošnje Poti ob žici

Dva dneva pred prihodom prvega od trojice majskih ledenih mož Pankracija je bilo le nekaj več kot deset stopinj. A več tisoč tekačev in pohodnikov niti hladna in še deževna sobota ni odvrnila od udeležbe 57. pohoda ob žici. Skupaj se je pohodov po delih ali po vsej 35-kilometrski poti, po kateri je v drugi svetovni vojni potekala bodeča žica, s katero so okupatorji odrezali Ljubljano od okolice, in 29-kilometrskega ali 12,5-kilometrskega teka predvsem po vzhodnem delu glavnega mesta od četrtka do sobote udeležilo približno 30.000 ljudi. Več na www.delo.si.

Arheologi bodo kmalu odšli, bo sledila gradnja?

Arheologi ljubljanskega mestnega muzeja končujejo arheološke raziskave na šeststo kvadratnih metrov velikem območju na zahodni strani Slovenske ceste, kjer je načrtovana podzemna garaža Kozolec II. S tem bo odstranjena ena zadnjih ovir za začetek gradnje. Arheolog Martin Horvat je povedal, da pri letošnjih izkopavanjih niso naleteli na tako bogate najdbe kot v letih 2010 in 2011. Takrat so na 2300 kvadratnih metrov velikem območju odkrili 45 skeletnih in 16 žganih antičnih grobov v okviru severnega emonskega grobišča (iz obdobja od 1. do 4. stoletja), več struktur, kot so jame, jarki in tlaki, ter večje število antičnih novcev. V zdajšnji drugi fazi pa so odkopali le dobro ohranjene dele objekta iz 19. stoletja. Ostankov, ki bi pričali o življenju takratnih prebivalcev, ni veliko, medtem ko je iz zgodovinskih podatkov znano le, da je tam nekoč stal samostan, ob njem pa sirotišnica ali bolnišnica. Več na www.delo.si.

Za odstranjevanje gradbenih odpadkov kandidira trojica

Na razpis MOL za odstranjevanje nezakonito odloženih gradbenih odpadkov na območju občine za letos in prihodnje leto, so prispele tri ponudbe. Ker ne bo pogajanj o končni ceni, bi lahko izvajalca izbrali že ta mesec, še pred poletjem pa opravili prva dela. Na včerajšnjem odpiranju sta dve podjetji iz Ljubljane oddali skoraj identični cenovni ponudbi. Najcenejši je bil Hmezad TMT, ki je pripravljen odpeljati, predelati in/ali deponirati tono gradbenih odpadkov za 8,2 evra (brez davka). Le malenkost dražje je bilo podjetje Dolinšek Transport, ki je to storitev pripravljeno opraviti za 8,6 evra po toni. Cenovno pa je najbolj izstopalo podjetje Gradnje Žveplan iz Celja. Njegova ponudba namreč znaša kar 18 evrov. Glede na oddaljenost od Ljubljane pa je logična. Več na www.delo.si.

Druga vevška vstaja proti prihodu Papir Servisa

Vevčani se niso sprijaznili z napovedanim prihodom Papir Servisa na območje Seta na Vevški cesti 52. To je dokazala tudi današnja druga vevška vstaja, na kateri se je kljub dežju zbralo okoli 100 ljudi in glasno protestiralo s transparenti in javnimi govori. Da se ne mislijo ukloniti interesu »umazanega« kapitala in tajkunom, ki na njihov račun služijo s predelavo odpadkov je dal ob koncu enournega zbiranja brez uradnega organizatorja v križišču Ceste 30. avgusta in Vevške ceste dal vedeti Aleš Babnik, vodja Državljanske pobuda Vevče. Napovedal je, da bodo na shode, če bo to treba, prihajali vsak mesec, hkrati pa že v kratkem po hišah začeli zbirati podpise proti prihodu in delovanju Papir Servisa v to naselje. Prepričan je, da bo od sokrajanov dobil več kot 1000 podpisov, in to na posebnem obrazcu, kateremu ne bo mogel noben očitati, da ni pristen ali da je pomanjkljiv v smislu upravnega postopka. Več na www.delo.si.

Zapleti tudi pri ponovljenem razpisu za poljansko obvoznico

Potem ko je bila Direkcija RS za ceste (DRSC) primorana razveljaviti razpis za izvajalca druge in tretje etape poljanske obvoznice, je po pritožbah vendarle uspela ponoviti razpis. A tik pred današnjim iztekom roka za prijavo na razpis se je spet zapletlo, saj je podjetje Sefo gradbeništvo vložilo zahtevek za revizijo razpisne dokumentacije. Več na www.dnevnik.si.

2800 evrov nadomestila za vrt

Astronomski zneski na položnicah za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so šokirali Logatčane. Občina je namreč z novim odlokom visoko obdavčila nezazidana stavbna zemljišča, ki pa jih lastniki dejansko uporabljajo predvsem za kmetijsko dejavnost. »Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo sem do zdaj plačeval 90 evrov nadomestila, letos pa sem dobil za plačilo še 2781 evrov za 1350 kvadratnih metrov velik vrt ob hiši, ki je nezazidano stavbno zemljišče. Mojo družino bi tolikšno plačilo eksistenčno ogrozilo, zato sem že vložil pritožbo,« nam je povedal Logatčan Jan Mihevc. Ekstremnih primerov, ko bi občani morali plačati tudi več tisoč evrov, je še precej. Več na www.dnevnik.si.

Kulturna terasa Škofje Loke z najlepšim razgledom

Že več desetletij se osrednja škofjeloška knjižnica ubada s hudo prostorsko stisko, ki pa so jo z enostavno, relativno poceni in hitro rešitvijo za nekaj let pošteno omilili. Od včeraj namreč mladinski oddelek knjižnice deluje v prenovljenem nadstropju veleblagovnice Nama. Glede na lokacijo tik ob vhodu v staro mestno jedro, blizu sedeža knjižnice in ob mestni osnovni šoli, predvsem pa zaradi enega najlepših razgledov na staro mestno jedro Škofje Loke, je mesto zagotovo dobilo edinstveno kulturno teraso, uporabniki knjižnice pa nove, dovolj velike prostore. Več na www.dnevnik.si.

Gorenjska plaža bo zamenjala Tržiško morje

Še letos poleti, predvidoma julija ali avgusta, bo občina Tržič s pomočjo evropskih sredstev na območju dotrajanega letnega kopališča v Bistrici začela graditi nov, 3,7 milijona evrov turistično-kulturni center Gorenjska plaža. Če bi bili inšpektorji dosledni, v Tržiču že zadnjih 10 ali 15 let ne bi mogli uporabljati bazena. Ker obnova leta 1963 zgrajenega bazena, ki so mu domačini rekli Tržiško morje, ni bila mogoča, postavitev trgovine Hofer na tem zemljišču in postavitev 25-metrskega pokritega bazena ob OŠ Križe pa leta 2009 ni dobila podpore v javnosti, se je občina odločila zgraditi sodoben večnamenski center. Ta bo del javne turistične infrastrukture občine Tržič, namenjen izvajanju turističnih, družabnih in rekreativnih dejavnosti za lokalno prebivalstvo in turiste. Vesel sem te, mnogo boljše rešitve, je včeraj poudaril župan Borut Sajovic. Več na www.delo.si.

Bohinjske črne gradnje v ljubljanskih predalih

Na področju črnih gradenj v Bohinju vlada zatišje. Dokaz za to je Darko Küzmič, ki živi v hišici brez elektrike, ki ji je bilo usojeno rušenje. »Čez dan me ni, zvečer mi pomaga agregat. Moja zadeva je še v postopkih, dejansko niti ne vem več, kje. Vsekakor pa so te naše desetletja stare stavbe postale nepomembne ob tem, kaj si lahko privoščijo vplivni in bogati!« je o svoji črni gradnji dejal Bohinjec, ki bi ob rušenju ostal brez strehe nad glavo. Nekaj sto črnih gradenj je bilo pod drobnogledom inšpekcij v Triglavskem narodnem parku. Ko so v Bohinju začeli rušiti sporne objekte, so Bohinjci zagnali vik in krik do ustavnega sodišča. Lani so v TNP porušili 4 stavbe, 20 zadev pa je trenutno pravnomočnih. Več na www.dnevnik.si.

Fištravec zavrnil predlog Iskre Sistemov

Mestna občina Maribor (MOM) je z družbo Iskra Sistemi pripravljena sporazumno rešiti zaplet glede dolga za vzpostavitev razvpitega radarskega sistema, a višino terjatve naj določi neodvisna organizacija. Šef Iskre Dušan Šešok tega predloga včeraj še ni hotel komentirati. Iskra Sistemi so 22. aprila na MOM naslovili sedemmilijonski zahtevek, pri čemer prvi obrok (dva milijona evrov) zahtevajo do 1. junija, preostale obroke po milijon evrov pa do novembra. Župan Andrej Fištravec je prepričan, da je številka sedem milijonov evrov predimenzionirana, sploh pa po njegovem ni nujno, da bo MOM kaj plačala, saj ni jasno, kako se bo razpletla tožba za ničnost pogodbe med občino in Iskro. Več na www.delo.si.

Občina bo o brvi čez Dravo še razmislila

Mestna občina Maribor je te dni od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobila zeleno luč za črpanje 2,791.220 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zanje je občina kandidirala na javnem pozivu, z denarjem pa želi pri Starem mostu postaviti brv Lent-Tabor. Most bi služil pešcem in kolesarjem ter bolje povezal življenje na obeh bregovih reke. Čeprav lahko za projekt, ki je bil zasnovan v okviru širše ureditve nabrežja Drave, občina torej pridobi veliko denarja, to še ne pomeni, da se bodo za gradnjo brvi tudi odločili. Več na www.vecer.com.

V Mariboru uvajajo dinamične prikazovalnike prihoda avtobusov

V Mariboru so v okviru evropskega projekta Attac razvili sistem dinamičnih prikazovalnikov prihoda avtobusov. Zaenkrat so postavili dva takšna elektronska prikazovalnika, ki pokrivata 16 avtobusov štirih mestnih linij, do konca leta pa jih nameravajo postaviti še najmanj enajst. Sistem so razvili na mariborski fakulteti za gradbeništvo pod vodstvom profesorja Marjana Lepa in v okviru EU projekta Attac – Privlačen javni potniški promet za privlačna mesta, v katerega je vključenih sedem držav. Za razliko od podobnih sistemov v drugih mestih, v Sloveniji na primer v Ljubljani, je bila za Maribor razvita nizkocenovna rešitev z LCD tehnologijo. Poskusno so postavili dva prikazovalnika na Titovi cesti in vgradili sledilne naprave v 16 avtobusov na štirih linijah mestnega potniškega prometa. Več na www.delo.si.

Delavnica o urejanju prometa

Mariborska kolesarska mreža (MKM) danes, 16. maja, ob 17. uri v Centru alternativne in avtonomne produkcije v Valvasorjevi ulici 42 vabi tiste, ki bi radi sodelovali pri izdelavi celovitih in konkretnih predlogov o sedmih problematičnih prometnih točkah v Mariboru. Govorili bodo tudi o predlogu, da bi bila po vsem mestnem središču hitrost vožnje omejena na 30 kilometrov na uro. Tudi križišče Betnavske ceste in Gorkega ulice je potrebno spremembe prometnega režima, velja namreč za eno bolj kritičnih prometnih točk v mestu. Več na www.vecer.com.

Aerodrom Maribor kupuje koroška družba Aviofun

Stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik je danes podpisal pogodbo za prodajo Aerodroma Maribor, za katerega so se v postopku neobvezujočega zbiranja ponudb zanimali štirje ponudniki. Kastivnik za Delo sicer že več kot teden dni ni dosegljiv in ne daje nobenih informacij o medijsko odmevnem postopku prodaje mariborskega letališča, je pa podpis pogodbe potrdil direktor Aviofuna Damjan Cehner. Več na www.delo.si.

Letališče priložnost za lastnika in občino

»Družba bo prodana šele, ko bo plačana celotna kupnina,« je informacijo o prodaji Aerodroma Maribor komentiral direktor podjetja Marko Gros in opozoril na slabe izkušnje v preteklosti, ko je »več zadev že bilo zavezujočih, pa se je potem zapletlo pri financah«. Letališče je uvrščeno med 35 začasnih ukrepov podpore za Maribor, občina pa v njem vidi priložnost z vzpostavitvijo logističnega centra. »O programu potencialnega lastnika težko govorim, ker ga še nisem videl,« je dejal Marko Gros. Strategijo Aviofuna bodo proučili, ko bo poravnal finančne obveznosti, ter se prepričali, ali je njihov program kakovosten in prinaša dolgoročen razvoj. Več na www.delo.si.

Energetska obnova za boljši pouk

Energetski sanaciji fasad, podstrešja, oken in vrat osnovnih šol Ludvika Pliberška Maribor in Maksa Durjave Maribor, ki zaradi dotrajanosti in energetske neučinkovitosti že dalj časa kličeta po temeljiti obnovi, sta vendarle nekoliko bliže. Obe investiciji bosta sestavni del Mestne občine Maribor (MOM). Vključeni sta v Načrt razvojnega programa MOM v obdobju 2013-2016, z njima pa bi občina zagotovila ustrezne prostorske razmere za poučevanje in celovit vzgojno-izobraževalni proces. Več na www.vecer.com.

Posodobitev proge Pragersko – Hodoš do 2016

K prvi fazi 329,84 milijonov evrov vrednega projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš ter za posodobitev nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah bo EU iz kohezijskega sklada prispevala 166,22 milijona evrov, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz državnega proračuna. Projekt bo po napovedih zaključen do konca leta 2015, kar se zdi glede na dejstvo, da je pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor že podpisalo večje število pogodb v skupni vrednosti okrog 220 milijonov evrov, na podlagi katerih se izvajajo dela oziroma so nekatera že zaključena, celo realno. Več na www.delo.si.

Odobrili denar za obvoznico v Murski Soboti

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je danes izdalo odločbo o dodelitvi finančnih sredstev za gradnjo prve faze murskosoboške vzhodne obvoznice, ki se bo začela graditi že letos. Naložba bo stala 11,8 milijona evrov, od tega bo devet milijonov evrov sofinancirala Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj, preostanek pa naša država. Do konca leta 2015 bodo zgradili 2700 metrov ceste na južnem delu vzhodne obvoznice v Murski Soboti in nadvoz, kjer bo trasa ceste prečkala železniško progo. Trasa bo potekala med levim bregom razbremenilnega kanala Lendava – Mura in vzhodnim obrobjem Murske Sobote med Panonsko cesto in območjem Plese. Več na www.delo.si.

Začeli s konkretno obnovo pogorele kočevske šole

Kočevje – Stavba srednje šole Kočevje, ki je decembra lani pogorela, je z včerajšnjim dnem postala gradbišče. Na dobrodelnem koncertu za šolo, ki je bilo prav tako včeraj, so v Kočevju prvič predstavili idejno zasnovo pogorele zgradbe. »Idejno zasnovo, ki se bo v določenih segmentih še spreminjala, so prilagodili statiki zgradbe,« pravi Meta Kamšek, ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje. Problem statike so rešili s spremenjenim tlorisom zgradbe, saj bodo nadstrešek, nekdanji upravni del stavbe in del vhoda ter avle – porušili. Stavba bo kvadraste oblike, vendar bo v njej še vedno 2500 kvadratnih metrov. Upravni prostori bodo v prvem nadstropju, tako kot tudi vseh deset učilnic. V primerjavi s prejšnjo zasnovo šole bo velika pridobitev svetloba v večnamenski dvorani, podobno pa bo tudi sredi avle, pri freski Andreja Trobentarja. V pritličju bo razdelilna kuhinja in delavnice za mizarje, občina Kočevje pa bo pridobila prostor za še eno igralnico vrtčevske enote Brlogec. Več na www.delo.si.

Kmalu konec dovoza pitne vode s cisternami

Na kočevsko-ribniškem območju morajo že vrsto let v sušnih obdobjih vodo dovažati v tri vodovodne sisteme: Borovec, Polom-Seč in Brezovica. Lani in predlani so v te vodovode vsako leto pripeljali 1,7 milijona litrov vode, kar po ceniku Gasilske zveze Slovenije presega 50.000 evrov. Letos bodo začeli reševati vsaj enega od teh problemov, saj bodo v en vodovodni sistem povezali vasi Nemška Loka, Brezovica, Zadrc, Vimolj pri Predgradu, Kralji in Čeplje, kjer živi 147 ljudi. »Knežja Lipa in Brezovica sta dva manjša vodovodna sistema, ki ju v skladu s slovenskimi načeli vodooskrbe združujemo v večji sistem, tako da v Brezovico vode ne bo več potrebno dovažati,« pravi Antun Gašparac, direktor Hydrovoda Kočevje Ribnica. Več na www.delo.si.

Namesto Trške gore bodo občudovali nasutje

»Tretja razvojna os je del evropskega koridorja, ki prevzema funkcijo evropskega avtocestnega križa. Takšno cesto umeščati v urbani prostor je popolnoma nesprejemljivo,« je nad traso južnega dela tretje razvojne osi ogorčen Slobodan Novaković, član strokovne delovne komisije Krajevne skupnosti (KS) Ločna – Mačkovec. Cesta naj bi KS presekala na pol in »povozila« nekaj hiš. »Trasa je bila v šestih letih neštetokrat spremenjena, na koncu pa brez usklajevanja z nami prestavljena v našo KS. Bila nam je dobesedno vsiljena,« je dejala predsednica KS Dragica Nenadič ter s prstom pokazala tudi na novomeške občinske svetnike in župana, češ da kljub večkratnim pozivom niso odreagirali. Več na www.dnevnik.si.

Odsek nad Pijavo Gorico bo končan avgusta

Še prej kot v tednu dni bo nedokončani odsek ceste nad Pijavo Gorico, na regionalni cesti Škofljica-Kočevje, spet poln gradbenih strojev in delavcev. Podjetje CPK d.d. iz Kopra je včeraj prevzelo gradbišče, tako da bodo v petih mesecih dokončali investicijo, ki je bila začeta pred dvema letoma. Zaradi likvidnostih težav s prvim izvajalcem, Cestnim podjetjem Ljubljana d.d., ki je po dobrem letu dni zapustil gradbišče, je območje pol leta samevalo. »Direkcija za ceste je bila primorana izvesti nov postopek javnega naročanja za izbor novega izvajalca del, kar pa je pomenilo dodatne stroške in časovno zamudo,« pravijo na direkciji, kjer so z novim izvajalcem, podjetjem CPK d.d., podpisali pogodbo v višini 1,8 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Namesto vojaškega vadišča Poček krajinski park

Kjer je zdaj varnostna cona vojaškega vadišča Poček, bo prihodnje leto krajinski park pivških presihajočih jezer. Do konca julija bo občina obnovila hišo, v kateri bo multimedijska predstavitev parka. Občina Pivka je v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za varstvo narave že pripravila strokovne podlage za krajinski park. Meje se bodo skoraj ujemale z mejami pivških območij Nature 2000 (območje Javornikov) in z mejami pivškega dela nekdaj načrtovane pa propadle zamisli o Regijskem parku Snežnik. Park bo obsegal celotno območje vseh 17 presihajočih pivških jezer. Več na www.delo.si.

Bossman: »Naj se sliši, kaj glede golfa hočejo krajani!«

»Ni pomembno, ali tej pobudi rečemo civilna iniciativa ali interesna skupnost. Naj se sliši, da večina želi infrastrukturo in ponudbo za turiste. Ne bomo dovolili, da o tem odločajo tisti, ki niti ne živijo tukaj. Nekdo očitno spretno zavira naše načrte. Morali bomo iskati pravico na sodišču,« je včeraj v Sečovljah dejal piranski župan Peter Bossman. V pretesni dvorani Aerodroma Portorož se je zbralo kakih 50 predstavnikov lokalne skupnosti in krajanov, turističnih delacev, kmetov, podjetnikov in svetnikov, ki so vsi v en glas podprli zamisel Petra Bossmana in njegova prizadevanja, da se upre neargumentiranim nasprotovanjem gradnje turistične infrastrukture. Več na www.delo.si.

Vstopnine za plaže na Obali ne bodo smeli več zaračunavati

Društvo Doves je slovenskim kopališčem in marinam podelilo 14 modrih zastav - priznanj s področja kakovosti vode, okoljske vzgoje in informiranja, okoljskega upravljanja in varnosti ter storitev – kar je največ do zdaj. Toda bolj kot modre zastave ene veseli in druge jezi odločitev inšpekcije za okolje in naravo, da prepove zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na vseh obmorskih kopališčih. Večino pritožb upravljavcev je ministrstvo zavrnilo. Čeprav morajo upravljavci kopališč za vodno pravico odšteti tudi po več deset tisoč evrov na leto, uporabe te »vodne pravice« ne smejo zaračunati uporabnikom – kopalcem. Zakaj, nam z ministrstva za kmetijstvo in okolje včeraj niso odgovorili. Več na www.delo.si.

Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov za meter?

»Vztrajamo, da dobi občina svoja kmetijska zemljišča nazaj v upravljanje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se temu upira, toda zavedamo se, da jih znamo bolje upravljati kot sklad. Še posebno ker je z njimi vse več špekulacij,« je povedal Igor Kolenc po obisku kmetijskega ministra Dejana Židana in direktorice sklada Irene Šinko v Izoli. Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov in tudi več za kvadratni meter, nas je vprašal izolski župan Igor Kolenc. »Pravi kmet ne more za kmetijsko zemljo plačati toliko kot za stavbno parcelo. To je nerealno, to lahko naredi samo špekulant,« je dejal Kolenc. V sosednji piranski občini poznajo primere, ko je sklad kmetijskih zemljišč prodajal zemljišče tudi po 200 evrov, torej po višjih cenah, kot dosega občina cene za stavbna zemljišča. Več na www.delo.si.

Stari Gori zdaj načrte premešal še AAG

Alpe Adria Green (AAG) je na ARSO naslovila zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave na odlagališču odpadkov v Stari Gori. Menijo namreč, da bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja večjega obsega. »Iz pridobljene dokumentacije o projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo, nedopustne in prevelike vplive na okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici,« opozarja predsednik AAG Vojko Bernard. V AAG menijo, da imajo zbirna mesta za odpadni material oziroma neizpravne čistilne naprave neposredni in daljinski vpliv na okolje – rjavega medveda, stoječe in tekoče vode, rake, ribe in piškurje, dvoživke, kačje pastirje, vidre, jame. Poleg tega opozarjajo na nestrokovno in nevarno odlaganje azbestnih izdelkov v nasprotju z zakonom in predpisi, s čimer so že seznanili inšpekcijo, smrad in hrup ter umiranje gozda v neposredni bližini odlagališča. Več na www.delo.si.

Solinarska lepa Vida odprla vrata

Direktor Soline, pridelava soli d.o.o. Klavdij Godnič je držal besedo: na dan natančno so Soline danes nov turistični talaso center na prostem – Lepo Vido. Prvega dne so imeli kakih deset gostov (v glavnem domačinov), ki so imeli nenavadno srečo: ker so bili prvi in ker terme še ne delujejo v celoti, so imeli vstop prost. Sicer pa pomenijo nove terme na prostem in na solinah z elementi, ki jih stoletja poznajo solinarji, najbolj odmevno letošnjo pridobitev piranskega turizma. Zanj so Soline namenile približno1,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Učinkovita participacija javnosti ter še posebej kvalificirane javnosti bo omogočila legitimne in trajnostno naravnane prostorske odločitve občin. Primerjalnopravna študija, ki bo na posvetu uvodoma predstavljena, kaže na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev.

Vabljeni!

POZOR – SPREMENJENA LOKACIJA

Zaradi omejenega prostora je obvezna prijava udeležbe na e-naslov pic@pic.si ali na telefon (01) 521 18 88.

Program posveta

Dogodek je namenjen seznanitvi s spremembami in razpravi o ukrepih za večjo učinkovitosti sistema pridobivanja gradbenega dovoljenja v Sloveniji. Nanj skupina OdP vabi zainteresirano javnost s področja urejanja prostora in gradnje objektov, od občin do investitorjev, javne uprave in strokovnih organizacij.

Skupina Odgovorno do prostora! je v želji, da bi prekinila prakso neuspešnega nagovarjanja odgovornih k vključevanju stroke v pripravo novih rešitev, preteklo leto sklenila oblikovati strokovne pobude za spremembe sistema in po svoje prispevati k razvoju učinkovitih novih rešitev. Predlog ZGOdbe je dobro leto nastajal na ravni skupine OdP, izvedena so bila posvetovanja s predstavniki različnih deležnikov, ki sodelujejo pri gradnji. Glede na različne odzive in razmere je predlog dozorel za širšo javno presojo. Skupina OdP pričakuje, da bo sprožil živahno razpravo in postal podlaga za pripravo učinkovite nove sistemske rešitve. Prve od potrebnih.

Bistvo rešitve, ki jo predlaga ZGOdba,  sloni na stališču, da ključni problemi sistema ne izvirajo iz slabih predpisov, ampak iz načina, kako jih izvajamo. Zato ZGOdba probleme pri pridobivanju gradbenega dovoljenja naslavlja celovito in poleg sprememb pri pripravi dokumentacije predvideva tudi spremenjen način delovanja vseh udeležencev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in izvajanja gradnje.

Dogodek bo potekal v treh sklopih. Pozdravnim besedam bodo sledili predstavitev ZGOdbe in besede gostov, nato pa bo zbranim dana možnost za razpravo. V dvorano bo povabljena strokovna in druga zainteresirana javnost, od investitorjev in občin do javne uprave, politike in medijev. Med gosti bodo k besedi povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor – Direktorata za prostor, Gospodarske zbornice Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije in Ministrstva za javno upravo.

V upanju, da bo javna razprava spodbudila široko zanimanje za nove rešitve v sistemu urejanja prostora ter da bo predlog ZGOdbe razumljen kot uporabna podlaga za nove rešitve, vas vabimo na predstavitev in razpravo.

Najava

ZGOdba

Letos so urbani sprehodi Jane’s Walk potekali v Celju, Idriji, Izoli, Kamniku, Mariboru, Metliki, Piranu, Škofji Loki, Šmarju pri Jelšah Velenju ter Ljubljani. Prek 300 udeležencev je na 16 sprehodih skozi pogovor z organizatorji in zanimivimi gosti odkrivalo zgodbe o soseski, spoznavalo zanimivosti prostora, bilo pozorno na podrobnosti, ki prispevajo k prijaznosti prostora z vidika pešačenja, ter primerjalo svoje izkušnje  z izkušnjami drugih uporabnikov prostora in udeleženci sprehoda. Sprehodov sta se udeležila tudi dva župana, in sicer župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš in župan Občine Škofja Loka Miha Ješe, ki sta izrazila podporo pobudam prebivalcev in poudarila, da lahko lokalne oblasti prisluhnejo tem pobudam in tako z majhnimi posegi izboljšajo privlačnost mest za pešačenje.

Urbani sprehodi so bili tematsko obarvani. V Celju, Šmarju pri Jelšah in Škofji Loki so izpostavili potrebo po varnih in privlačnih poteh za otroke, ker le takšne spodbujajo pešačenje v šolo. Dva od sprehodov v Ljubljani sta opozorila na pomen urbanega vrtnarjenja in bližine zelenega zaledja za kakovost življenja v mestu, in za psihofizično zdravje posameznika in skupnosti. Nekateri sprehodi so opozorli tudi na zapuščena in degradirana območja, na posebne načine uporabe prostora, in na to, kakšen je potencial mestnega prostora za načrtovanje novih pešcem prijaznih vsebin. Namen urbanega sprehoda v Piranu je bil spoznati kako prostor zaznavajo slabovidni in slepi ter se približati njihovemu občutenju rive.

Sprehodi so tako odprli tudi priložnosti za pogovor o težavah, s katerimi se prebivalci dnevno soočajo, ter za oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše za pešačenje in prijetnejše za življenje. Tako so se na sprehodih oblikovale tudi konkretne pobude, ki jih bodo lokalni organizatorji posredovali odgovornim.

Z varnimi in privlačnimi potmi spodbujati pešačenje otrok in mladine

V Celju so udeleženci sprehoda izpostavili, da je za dvig kulture pešačenja potrebna vzgoja. Bistveno vlogo lahko pri tem odigra partnersko sodelovanje stroke, šole in mestne četrti, ki skupaj ustvarjajo vzgojno okolje, to je varne, privlačne in zanimive peš poti v šolo. V Šmarju pri Jelšah so udeleženci strnili svoje vtise v ugotovitev, da se je potrebno včasih na že neštetokrat prehojeni poti poistovetiti z drugimi uporabniki poti. Tako lahko opazimo oviro, ki morda za nekoga ni pomembna, mamicam z vozički pa morda predstavlja nepremostljivo težavo. Pri tem je možno privlačnost naselja za pešačenje in predvsem za varno hojo otrok povečati že z majhnimi posegi. V Metliki so udeleženci opozorili na potrebo po ureditvi varne poti v šolo na Šolski ulici, za prijetnejše bivanje in učenje je bila predlagana ureditev učilnice na prostem ter oživitev parka pred Hotelom in prestavitev nekaterih dejavnosti Mladinskega centra v park.

Pomen urbanega vrtnarjenja in bližina zelenega zaledja za zdravje prebivalcev

V Ljubljani prebivalci zelo cenijo bližino urbanih vrtov in zelenega zaledja sosesk, tako z vidika možnosti za rekreacijo kot z vidika zagotavljanja samooskrbe z doma pridelano zelenjavo. Pešačenje in vrtnarjenje sta povezana z zdravim načinom mestnega življenja tako posameznikov kot skupnosti. Vrtički delujejo kot pomemben prostor druženja in oblikovanja lokalne skupnosti. Soseske, v katerih so prebivalci aktivno udeleženi v urejanje okolice, so veliko bolj urejene, manj onesnažene, imajo manj težav z vandalizmom in so v vseh pogledih varnejše in prijetnejše za bivanje. Kot pomembna se je pokazala potreba po minimalni organizacijski pomoči pri posredovanju zemljišč in opredeljevanju pogojev za vrtnarjenje. Vrtnarjenje v urejenih pogojih, četudi začasnega vrtičkarstva, ima za vrtnarje in za mesto velike prednosti pred divjimi oblikami vrtnarjenja, ki potekajo s tihim privoljenjem lastnika.

Zapuščena območja in njihov potencial za izboljšanje

V mestih se vedno pojavljajo tudi sive cone, ki so zapuščene, vendar jih ljudje na takšen ali drugačen način še vedno uporabljajo, imajo pa tudi potencial za načrtovanje novih vsebin. Na urbanem sprehodu v Ljubljani neposredno ob železnici so udeleženci opozorili, da sta Bežigrad in Šiška na nivoju pešca slabo povezana. Urejeni prehodi prek železnice za pešce in kolesarje bi omogočili boljše povezovanje sosednjih območij, ob železnici pa bi se lahko razvil tudi urejen zeleni pas za pešce in kolesarje, ki bi omogočil neposredno povezavo centra in zaledja Ljubljane. Na sprehodu ob nekdanji tovarni Rog v Ljubljani pa so udeleženci izpostavili smiselnost mešane rabe v novem Centru Rog, kjer bi poleg ustvarjalnih dejavnosti lahko svoj prostor našla npr. mladinski dnevni center, ki ga v centru Ljubljane še ni, in pokriti skate park. Izpostavili so tudi potrebo po javni predstavitvi novih načrtov prenove tovarne Rog.

Ključna vloga lokalnih nevladnih organizacij

Slovenski urbani sprehodi so bili tudi letos del globalne akcije, v okviru katere vsako leto prvi konec tedna v maju potekajo sprehodi v številnih mestih po svetu. Ideja Jane’s Walk prihaja iz Toronta, kjer so bili prvi sprehodi organizirani leta 2007. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven meja Kanade, leta 2011 smo jih prvič organizirali v Sloveniji, leta 2012 pa se je urbanih sprehodov udeležilo skoraj 20.000 ljudi v 85 mestih in 17 državah. Letos so sprehodi dosegli nov rekord, saj so potekali v več kot 100 mestih in v 22 državah.

Pobudo za slovensko akcijo je tudi letos dal Inštitut za politike prostora, ključno vlogo pri izvedbi sprehodov pa so imele predvsem lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki, ki so sprehode ob podpori inštituta tudi organizirali. Pri organizaciji je aktivno sodelovalo 12 nevladnih organizacij, prek 50 organizatorjev, vodij sprehodov in njihovih gostov pa je sodelovalo kot prostovoljcev.

Poleg Inštituta za politike prostora že tretje leto pri organizaciji sodeluje Kud Obrat, drugič sodelujejo skupina Paz!Park, Zavod Trajekt, Skupina Štajn in METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, na novo pa so se pridružili Mariborska kolesarska mreža, društvo Idrija 2020, društvo Mule, Kud Plac in drugi. Pri izvedbi sprehodov so sodelovale tudi nekatere občine, med njimi Mestna občina Velenje, občina Škofja Loka ter občina Šmarje pri Jelšah, ki so prepoznale sprehode kot priložnost za izboljšanje kakovosti življenja svojih občanov.

Urbani sprehodi spodbujajo pešačenje po vsakdanjih opravkih

Urbani sprehodi Jane’s Walk 2013

Mesta pešcem!

Pa vendar smo pešci vsi. In to pretežni del časa. Kar precej ga preživimo v stavbah, kjer je hoja kljub dvigalom in tekočim stopnicam še vedno krepko prevladujoč način premikanja, a tudi v javnem prostoru je pešačenje osnovna oblika prometa, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo vsestransko koristno, če bi.

Prednosti do pešcev prijaznih mest

Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav, ima prijaznost mest do pešačenja ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem okolju in cvetočem lokalnem gospodarstvu. V zadnjih desetletjih se je razširilo zavedanje, da mesta z živahnim vsakdanjim utripom, s pestro ponudbo programov v pritličjih stavb in s takšnimi ureditvami javnega prostora, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, svojim meščanom omogočajo večjo kakovost življenja.

Dobra hodljivost mest (angl. ‘walkability‘), kot poimenujemo prijaznost mestnega okolja do pešačenja, predvsem zelo pomembno prispeva k psihofizičnemu zdravju prebivalcev. Če govorimo o ohranjanju zdravja, se redna telesna dejavnost, kakršno omogoča vsakdanja hoja, resno približa čarobni paličici. Zmanjšuje tveganje za pojav raka, srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, kapi, artritisa in osteoporoze, pomaga ohranjati zmerno telesno težo in povrhu še izboljšuje razpoloženje. Tako se na primer pri ljudeh s čezmerno telesno težo možnost razvoja sladkorne bolezni zmanjša za 58 odstotkov, če hodijo vsaj dve uri in pol na teden, za 54 odstotkov pa se zmanjša možnost razvoja raka na dojki pri ženskah, ki hodijo od tri do pet ur na teden.

Izboljšana hodljivost pa ima še druge pozitivne učinke za posameznike in skupnosti. Raziskave ugotavljajo, da se v okoljih, prijaznih do pešcev, povečajo možnosti za družabne stike, poveča se povprečno število prijateljev in znancev, poveča se občutek ponosa in lokalne pripadnosti, več je prostovoljstva. Dobra hodljivost mesta omogoča razvoj intenzivnejših in bolj raznolikih družbenih vezi ter tako bogati vsakdanje življenje prebivalcev in krepi socialni kapital, ki je ključni vir razvojne moči lokalnih skupnosti. Poleg tega pomaga zmanjševati kriminal, saj več ljudi sodeluje v sistemu neformalnega nadzora območij in javnih prostorov.

Pomembne so tudi ekonomske prednosti dobre hodljivosti mest, ki vključujejo boljšo dostopnost storitev, višje lokalne prihodke, prihranke za posameznike in javne blagajne, višje cene nepremičnin in varčnejšo rabo prostora. Okolje, ki spodbuja pešačenje, pritegne obiskovalce in prebivalce, da opravljajo vsakodnevne opravke peš, pešci pa seveda laže opazijo izložbe, laže se ustavijo, gredo v več trgovin in ostanejo na območju dlje, zaradi česar je več možnosti za večje prihodke lokalnih storitvenih dejavnosti. Tako so na primer na Times Squaru v New Yorku, ki so ga leta 2008 delno spremenili v območje za pešce, prihodki okoliških dejavnosti v letu dni zrasli za 71 odstotkov. Povečana lokalna pripadnost, ki je povezana s kakovostjo življenja in socialnim kapitalom območja, dodatno spodbuja lokalno nakupovanje in s tem ne povečuje le prihodkov, temveč tudi zaposlenost na območju. Območja z močnejšo lokalno pripadnostjo in dobro hodljivostjo pa so privlačna tudi za razvoj ustvarjalnih industrij, ki so v razvitih mestih, iz katerih se je industrija pretežno že izselila, ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti.

Vsi omenjeni procesi, ki izboljšujejo kakovost življenja v mestih, zvišujejo tudi cene nepremičnin. Pri nas se tega ne lastniki že zgrajenih stanovanj ne investitorji novih projektov še ne zavedajo popolnoma, v poslovno razvitejšem anglosaškem svetu pa je prav razumevanje razmerja med hodljivostjo in vrednostjo nepremičnin pripeljalo do razvoja različnih indeksov hodljivosti, s katerimi se skuša količinsko ovrednotiti prijaznost območij za pešačenje. Tako je sedaj uvrstitev glede na indeks hodljivosti v ZDA ena glavnih tem vsake javne razprave o predlaganih projektih. Izračunali so na primer, da deset točk več pri enem od bolj znanih takšnih indeksov, t. i. walk scoru, pomeni pet do osem odstotkov višje cene nepremičnin.

Jane Jacobs

Na pomen pešcev, funkcije pločnikov in ulic, ki jih ti oživljajo, ter na bogastvo in raznovrstnost uličnega življenja je prva sistematično opozorila ameriška publicistka in aktivistka Jane Jacobs pred dobrimi 50 leti v svojem temeljnem delu Umiranje in življenje velikih ameriških mest, ki ga imamo od leta 2009 tudi v slovenskem prevodu. Z njim je postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najvplivnejših knjig v zgodovini urbanističnega načrtovanja. Knjiga je povzela njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi, in da je z racionalističnim načrtovanjem »od zgoraj navzdol« mogoče prilagoditi ravnanje ljudi idealiziranim predstavam o lepem in gospodarno urejenem mestu. Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobsova je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč. Ostro je zavračala takratni način urbane prenove, pri kateri so rušili celotne mestne četrti in namesto njih gradili monofunkcionalne stanovanjske soseske, pogosto prilagojene avtomobilu, brez vsakdanjega uličnega življenja.

Svojih spoznanj in prepričanj pa ni prelivala le na papir, temveč tudi v dejanja. Bila je zelo dejavna aktivistka in članica državljanskih gibanj predvsem v New Yorku, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri najspornejši projekti prenove v mestu propadli. S tem so ta gibanja omogočila spontano urbano regeneracijo in razvoj nekaterih pozneje najživahnejših predelov Manhattna, kot so SoHo, Greenwich Village in East Village.

Jane’s Walk

Idejna in aktivistična zapuščina Jane Jacobs kot spodbuda za utrjevanje živosti mesta, ki se kaže prav v privlačnosti za pešačenje, je glavni cilj urbanih sprehodov pod imenom Jane’s Walk, ki se prvi konec tedna v maju vsako leto prirejajo po vsem svetu. To so približno uro in pol trajajoči vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Hkrati sprehodi ponujajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci vsak dan spoprijemajo, in omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.

Urbani sprehodi Jane’s Walk omogočajo odkriti nove razsežnosti naših mest, ki so nam najpogosteje skrite, z očmi pešca in radovednega opazovalca. Med pogovorom in izmenjavo izkušenj pomagajo odkriti, kaj je tisto, kar dela urbane ureditve do pešca prijazne, kaj dela ulice, trge in parke varne za prebivalce in obiskovalce. Hkrati omogočajo povezovanje posameznikov in lokalnih nevladnih organizacij v prizadevanjih za mestne četrti, ki so prilagojene vsakdanjemu pešačenju. Zamisel o urbanih sprehodih prihaja iz Toronta, kjer so prve takšne sprehode pripravili leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od leta 2009 sprehode gosti tudi vedno več mest zunaj Kanade, od leta 2011 so med njimi tudi slovenska mesta. Lani je bilo po vsem svetu organiziranih prek 600 sprehodov v 85 mestih, med drugim v devetih slovenskih mestih, in sicer v Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Kranjski Gori, Ljubljani, Mariboru, Piranu in Škofji Loki.

Ljubljana je lani skupaj z Barcelono prejela evropsko nagrado za javni prostor za preureditev nabrežij in nove mostove na Ljubljanici. Gre za pomembno priznanje kakovosti novih ureditev javnega prostora v mestnem središču, ki smo jih oboji, meščani in obiskovalci, večinoma sprejeli prav tako pozitivno kot ugledna mednarodna komisija. Ohrabrujoče je, da so vse ureditve pretežno namenjene prav pešcem in da so pomembno izboljšale hodljivost mestnega središča. Zdaj si želimo, da bi se znanje in prizadevanja za boljšo hodljivost iz središča mesta prelili še v četrti, kjer živi pretežni del Ljubljančanov, pa tudi v Maribor, Celje ter druga, manjša slovenska mesta. Urbani sprehodi Jane’s Walk so lahko prvi korak v tej smeri.

Članek je poobjava članka, ki je bil izvirno objavljen 26. aprila 2013 v tedniku Mladina.

Povezava na izvirni članek na spletni strani www.mladina.si

Sistem izposoje koles Bicikelj, ki bo v nedeljo praznoval drugi rojstni dan, je vendarle dočakal prvi korak k širitvi. Obratovati je začelo novo postajališče ob Mercatorjevem nakupovalnem središču v Šiški. Do konca leta naj bi ob Celovški cesti postavili še dve postaji. Ker je novo postajališče z 22 ključavnicami in 11 novimi kolesi od najbližjega, tistega pri Kinu Šiška, oddaljeno kar dobra dva kilometra, upravljavci sistema opozarjajo uporabnike, naj pred uporabo te lokacije prej preverijo, ali je dovolj prostih ključavnic oziroma koles. Za uspešno delovanje sistema naj razdalja med postajališči namreč ne bi presegala štiristo metrov, zato da se lahko uporabnik, če vrača kolo in prostih ključavnic ni, preusmeri na bližnje postajališče. V Europlakatu pojasnjujejo, da opremo za dodatni dve postajališči dobijo jeseni. Več na www.delo.si.

Končno dodatna postajališča

Dve leti po uvedbi mestnega kolesa Bicikelj ter po neštetih prošnjah in pritožbah Ljubljančanov glede slabe pokritosti nekaterih sosesk se je mreža postajališč vendarle razširila. Od včeraj je namreč bogatejša za 22 ključavnic na postajališču pred hipermarketom najboljšega soseda v Šiški, jeseni pa naj bi na dvokilometrski razdalji med to in postajo pred Kinom Šiška odprli še dodatni dve. Več na www.dnevnik.si.

Mednarodna prestižna nagrada slovenskemu vrtcu

Slovenski arhitekturni načrt za vrtec Chameleon je zmagal na izboru za najboljše arhitekturne projekte World Architecture News (WAN) v Londonu. Izbran je bil izmed 150 projektov v kategoriji izobraževanja. Projekt je usmerjen v prihodnost in upošteva ekonomske omejitve, piše v obrazložitvi nagrade. Vrtec Chameleon – flexible kindergarten je delo slovenskih strokovnjakov za arhitekturo, gradbeništvo, energetiko in financiranje. Nastal je pred dobrim letom kot odgovor na zaostrene razmere na slovenskem gradbenem trgu, ko je direktor podjetja Slogradnje, ki ima v lasti blagovno znamko Chameleon, Mirko Požar, združil različne strokovnjake, da bi pripravili projekt sodobnega in do otrok prijaznega vrtca. Več na www.delo.si.

Agencija za varnost prometa ostaja

Obstoj Javne agencije RS za varnost v prometu ni več ogrožen, saj je bil predlog sprememb zakona o cestah včeraj umaknjen. Neustrezne naj bi bile tudi rešitve glede zunanjega oglaševanja. Predlog sprememb zakona o cestah, ki ga je spisala prejšnja vlada, je bil na včerajšnji seji odbora za infrastrukturo in prostor dokončno umaknjen. Predsednik odbora Samo Bevk je dejal, da je predlog že prvo obravnavo prestal pogojno. »Predlog zakona je bil slabo pripravljen in neusklajen z Direkcijo RS za ceste, zato smo se v koaliciji, potem ko je bilo vložena cela vrsta amandmajev, dogovorili, da ga umaknemo,« je dejal Bevk. Spomnimo, da je predlog sprememb zakona o cestah predvideval ukinitev Javne agencije RS za varnost prometa in prenos njenih pristojnosti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, s čimer pa se v koaliciji očitno niso strinjali. Več na www.dnevnik.si.

Med turistično sezono le redna vzdrževalna dela

Dars bo letos obnovil skoraj tretjino manj luknjastega asfalta na slovenskih avtocestah kot lani, vsa večja obnovitvena dela pa naj bi končal do konca junija. Največ mirnih živcev bodo potrebovali vozniki na štajerski avtocesti in tisti, ki si bodo omislili pot v Avstrijo skozi predor Karavanke. Več na www.dnevnik.si.

Dragoceni in iskani koščki zemlje

Vse večje mestne občine po Sloveniji se zadnjih nekaj let srečujejo z izjemnim povpraševanjem po vrtičkih, na katerih bi si občani lahko sami pridelali osnovno zelenjavo. Marsikje so zato v ta namen že uredili določene površine, sprejeli ustrezne odloke, za vrtičke pa uporabnikom zaračunavajo najemnino. V Velenju je v teh dneh sila živahno, saj ljudje hitijo s spomladanskimi opravili na svojih vrtičkih, ki jih je v celotni občini že čez 320. Že leta 2009 je občina v krajevni skupnosti Gorica uredila in oddala v najem 81 vrtičkov. Več na www.dnevnik.si.

Na pohod ob žici za pravico do vode

S pohodom otrok iz ljubljanskih vrtcev se je začela tradicionalna prireditev Pot ob žici, ki se bo nadaljevala s pohodom učencev in dijakov, v soboto pa se bodo na 35-kilometrsko pot okoli mesta podali pohodniki, hkrati bo potekal tudi tek trojk. Prireditev, na kateri organizatorji pričakujejo skoraj trideset tisoč ljudi in je letos že 57. po vrsti, se bo zaključila s sobotnim dogajanjem na Kongresnem trgu, ko bosta nastopila Partizanski pevski zbor in Alenka Godec. Več na www.delo.si.

Zbornici zahtevata vpogled v dokumentacijo za Halo Tivoli

Medtem ko vse do petka, ko se izteče rok za pritožbe na izbiro izvajalca gradbenih del, ne bo jasno, ali bo Hala Tivoli res prenovljena, pa, kot kaže, še ni končana zgodba s projektno dokumentacijo za obnovo. Po naših informacijah nekateri izmed neizbranih ponudnikov še tehtajo, ali se pritožiti na postopek izbire gradbinca, s katerim je občina dodelila 8,9 milijona evrov vreden posel podjetju ZIR. Če pritožbe ne bo, bo pogodba med MOL in ZIR podpisana v soboto, ko naj bi že začeli z deli, sicer pa bo občina odstopila od obsežnega projekta in izvedla le najnujnejša dela za pripravo dvorane na evropsko prvenstvo v košarki, je napovedal župan Zoran Janković. Več na www.delo.si.

Zoran Janković brez novih pojasnil o ljubljanskih projektih

Po skoraj poltretjem letu je imel župan Janković spet svojo tiskovno konferenco na Magistratu. Zanjo se je odločil, ker se je nabralo veliko vprašanj v zvezi z mestno, državno in strankarsko politiko. Ali jo bo imel spet vsak teden kot nekoč, pa se še ni odločil. Kljub obilici vprašanj, povezanih z največjimi ljubljanskimi projekti, kot so Stožice, Emonika, Rog, Cukrarna, prenova Tivolija, pa so novinarji zvedeli le malo novega. Dokončanje centra Stožice je po Jankovićevih besedah še vedno v rokah konzorcija bank. Projekt Emonika se je zataknil pri plačilu komunalnega prispevka, pri prenovi Plečnikovega stadiona pa župan meni, da odprava okoljevarstvenega soglasja zaradi hrupa ni nobena rešitev. Več na www.delo.si.

Za ceno trisobnega stanovanja lahko dobite hišo

Najemnine v Ljubljani so se v zadnjih letih občutno znižale, kljub temu da je v krizi najemnikov na trgu še več kot sicer. Glede na ceno na kvadratni meter se trenutno zelo splača najeti hišo, a zaradi relativno višjih stroškov ni velikega zanimanja. Čeprav je z vseh strani slišati, da so najemnine za stanovanja in hiše v Ljubljani občutno zdrsnile navzdol, je primerjavo konkretnih cen tako rekoč nemogoče dobiti. Medtem ko naj bi z novim nacionalnim stanovanjskim programom to nalogo prevzela Geodetska uprava, za zdaj stanju na najemniškem trgu sledi le statistični urad, pa še ta objavlja zgolj indekse cen. Več na www.dnevnik.si.

Premalo vrtov, preveč avtomobilov

Rožna dolina s sončno lego v trikotniku med Rožnikom, tržaško železniško progo in reko Glinčico velja za precej priljubljeno ljubljansko naselje, znano tudi po velikem študentskem naselju in vedno večjem številu velikih stanovanjskih vil. Prvi prebivalci Rožne doline so imeli v 19. stoletju po svojih vrtovih velike skale in položene deske, da so lahko prišli do svojih hiš v slabem vremenu. Novo delavsko naselje je namreč zraslo na močvirnatem travniku in prvi Rožnodolci so v izsuševanje vložili veliko napora, prav tako za nadaljnje posipavanje poti in čiščenje jarkov. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani kmalu dihanje na škrge

10 Zdravju škodljivi delci PM10 na merilni postaji ob Tivolski cesti vsako leto že v prvih treh mesecih presežejo mejno dnevno koncentracijo za več kot 35-krat, kolikor dovoljuje zakonodaja. Opomini iz Bruslja se že kopičijo, prestolnica pa ob tem še vedno nima svojega načrta za kakovost zraka. V nasprotju z večino drugih slovenskih mest je v prestolnici najpomembnejši vir delcev PM10 promet. Ti delci pa so zdravju škodljivi, zato strokovnjaki odsvetujejo rekreacijo v bližini obremenjenih prometnic. Več na www.dnevnik.si.

Radi bi ga ohranili

Dobri dve leti po tistem, ko je ljubljanska mestna občina na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila propadajoče staro ljubljansko letališče v Mostah za kulturni spomenik lokalnega pomena, je projekt Staro letališče Ljubljana zdaj pred sprejemom akta o javno-zasebnem partnerstvu. Mestni svetniki ga bodo obravnavali predvidoma na junijski seji, so pojasnili na občinskem oddelku za kulturo. Na območju starega letališča, ki že vrsto let propada in počasi izginja med stolpnicami tamkajšnje industrijske cone in nakupovalnega središča, so se do danes ohranili hangar, kontrolni stolp in letališka stavba, mestna občina pa, kot je že pred časom pojasnil takratni vodja občinskega oddelka za kulturo in zdajšnji kulturni minister Uroš Grilc, načrtuje v sklopu javno-zasebnega partnerstva v ohranjenih objektih urediti muzej letalstva. Več na www.dnevnik.si.

Papir Servis kanalizacijo v Vevčah gradi na črno

Prihod Papir Servisa v Vevče tamkajšnje prebivalce vse bolj razburja. Zaradi »prazničnih« gradbenih posegov za ograjo podjetja Set in grobih posegov v brežino Ljubljanice so inšpekcijske službe zasuli s prijavami domnevno nedovoljenih posegov. Vevčani, ki jih moti, da Papir Servis v uradno še ne odprt obrat oziroma v najete prostore tiskarne Set že več tednov vozi odpadno embalažo, so pred in med prazniki opazili povečano gradbeno aktivnost pri starih skladiščih in ob Ljubljanici. Več na www.delo.si.

Enosmerna ulica ujezila Kamničane

Nova prometna ureditev v Kamniku povzroča tamkajšnjim prebivalcev precej težav, zato so zbrali 1300 podpisov z zahtevo, da občinsko vodstvo odpre del Medvedove ulice za promet v obe smeri. Spornih je 200 metrov omenjene enosmerne ceste, ki nekaterim podaljša vožnjo za sedem kilometrov. Podpise proti enosmerni prometnici so prispevali prebivalci krajevnih skupnosti (KS) Kamnik Center, Tunjic in Mekinj. Napovedujejo državljansko nepokorščino, če jim župan ne bo prisluhnil. Nekateri naši sogovorniki niso izključili niti zbiranja podpisov za razpis referenduma. Včeraj popoldne je bila kolona avtomobilov vse do Duplice. Več na www.delo.si.

Zanimiva arhitektura na letališču Ljubljana

Danes na letališču­ Ljubljana slovesno odpirajo Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa. V trinadstropni stavbi tlorisne površine­ 2350 kvadratnih metrov sta center za nadzor zračnega­ prometa in poslovna stavba­ Kontrole zračnega prometa Slovenije. Arhitekturno zanimiv in moderen objekt je delo biroja Sadar + Vuga. V arhitekturnem biroju pravijo, da je objekt zahteven in kompleksen zaradi narave dela v njem, pri čemer je varnost osrednjega pomena. V notranjosti so varnostne cone petih različnih stopenj z nadzorovanim pristopom pri vsakem prehajanju iz nižje v višjo cono. Zaščitne cone se stopnjujejo od oboda z administrativnimi prostori­ in prostori počitka proti sredini. Notranjost je zaščitena tudi pred zunanjimi vplivi, posebej pred elektromagnetnimi udari iz okolice. Več na www.delo.si.

Obnova kompleksa gradu Khislstein tudi na sodišče

Za 9. maja je na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča razpisana obravnava, v kateri NLB toži Mestno občino Kranj (MOK) za plačilo 2,84 milijona evrov. Tožba je povezana z obnovo kompleksa gradu Khislstein. Pri 8,7 milijona evrov vredni, eni najpomembnejših naložb v kranjskem mestnem jedru, med katero sta bila obnovljena grad Khislstein, Lovski dvorec, zraven pa je bilo zgrajeno pa je bilo letno gledališče, je bilo veliko zapletov zlasti zaradi težav gradbenega podjetja Vegrad, ki je z občino podpisal pogodbo v vrednosti 4,5 milijona evrov novembra 2008, in tudi dodatnih del ter arheoloških izkopavanj. Več na www.delo.si.

Kranjsko poletno gledališče zdaj na sodišče

Včeraj je bil pravi dan zmage za kulture željne v gorenjski prestolnici. Z začetkom sezone v novem poletnem gledališču s 400 sedeži so dejansko končali 8,7 milijona evrov vredno prenovo v mestnem jedru. A uvod je potekal – za Kranj kar značilno – na sodišču. Več na www.dnevnik.si.

Za petične goste Vile Bled le omejena ponudba

Vila Bled bo tako kot za prvomajske praznike odprta tudi poleti, čeprav so v protokolarnem zavodu Brdo, ki z njo upravlja, načrtovali, da bo zaradi prenove in energetske sanacije zaprta. Vendar bo ponudba najprestižnejšega turističnega objekta ob Blejskem jezeru precej okrnjena, saj bo kuhinja obratovala samo zvečer. Z generalnega sekretariata vlade so pojasnili, da so se zaradi zavedanja o pomenu Vile Bled za celotno turistično območje odločili, da bodo »Vilo Bled delno odprli za prvomajske praznike in da bo odprta vso poletno sezono«, od junija do oktobra. V Vili bo od prvomajskih praznikov naprej delovala info-točka, »na voljo bodo gostinske storitve, sobe pa po povpraševanju.« Več na www.delo.si.

Državna vila odprta, Rikli podrt

Kmalu bo minilo četrt stoletja od Omanove pustolovščine z objektom, s katerim je začetnik blejskega turizma Arnold Rikli generacijam, ki bi znale izrabiti turistično priložnost, ponudil prekrasno stavbo na obrežju jezera. Mark Oman je že dlje časa nedosegljiv blejski občini, objekt pa se sesuva sam vase. Ko je propadla zamisel o Omanovi prenovi, je utihnilo vse v zvezi z elitno lokacijo. Več na www.dnevnik.si.

Parkiranje avtodomov še naprej »po domače«

Župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki je podjetju RTC žičnice lani brez razpisa in soglasja občinskega sveta dal v uporabo zemljišče pod smučiščem Vitranc, nezakonitosti po sedmih mesecih še ni odpravil. Profesor z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat pravi, da bi morala občina objaviti razpis in zasebniku premoženje oddati v najem ali mu podeliti koncesijo. Na občinskem zemljišču je podjetje RTC žičnice uredilo parkirišče za avtodome, ki ga Kranjska Gora nujno potrebuje, podjetje pa za parkiranje pobira tudi parkirnino. Več na www.delo.si.

Za prehod za pešce čez državno cesto se borijo že pet let

Državna cesta med Čatežem ob Savi in mejnim prehodom s Hrvaško v Slovenski vasi zaradi svoje neurejenosti že vrsto let spravlja v slabo voljo ljudi, ki živijo ob njej. Ti so si obetali, da bodo državni cestarji hkrati z gradnjo avtocestnega odseka Krška vas–Obrežje pred desetletjem poskrbeli tudi za ureditev te prometnice, a ves čas poslušajo le obljube in izgovore. Več na www.dnevnik.si.

Kako “dravljičen” je Maribor

Mariborska kolesarska mreža je odprla še eno poglavje participatornega urbanizma v Mariboru. Organizirala je posebni sprehod z naslovom Dravljica in zlate ribice, ki ga je zasnovala arhitektka in urbanistka Vesna Rebernak, sicer Ptujčanka, ki je 23 let živela in delovala v ZDA. Osnovna misel njenega projekta Dravljica in zlate ribice v sklopu Dravljična mesta je bila v skrajšani obliki nakazana v soboto v Mariboru – kako povezati predel Treh ribnikov z obrežjem Drave. Dvajset udeležencev, željnih aktivnosti in konstruktivne debate o prostorski ureditvi mesta od Dravi, je v slabih dveh urah prehodilo pot z Grajskega trga preko Vetrinjske ulice do Gosposke in Tyrševe ulice pa od Mestnega parka preko Trga Leona Štuklja do nabrežja Drave. Pot so si popestrili s postankom pri uličnem harmonikarju, umetniški galeriji Primoža Premzla in antikvariatu, po mnenju večine zelo mestotvornih točkah Maribora. Več na www.vecer.com.

Poškodovane ceste, plazovi

Močno deževje, ki je v torek nekaj po 20. uri zajelo zahodni del občine Slovenska Bistrica, je predvsem na območju Pohorja povzročilo precejšnjo škodo. “Po prvih ocenah, ki smo jih naredili ob ogledu, je samo na cestni infrastrukturi zaradi uničenih muld in bankin škode za okoli 70 tisoč evrov. Najnujnejša dela, s katerimi je upravljavec vzpostavil prevoznost, pa so bila že opravljena,” je povedal direktor občinske uprave občine Slovenska Bistrica Branko Žnidar. Več na www.vecer.com.

Ni denarja za sanacijo plazov

V katastrofalnih poplavah novembra lani niso bila le poškodovana območja, ki jih je zalila voda, temveč je bilo zaradi velikih količin padavin tudi več plazov in zdrsov, ki so terjali davek na komunalni infrastrukturi, objektih in kmetijskih zemljiščih. Svoje je prispevala tudi obilica snega, ki se je zavlekel dolgo v pomlad in ob nenadni otoplitvi povzročil škodo zlasti na cestah. Na mariborski občini, ki je dolžna zagotoviti prevoznost cestnih poti, so se zato lotili popisa najbolj kritičnih lokacij po odjugi v februarju in marcu. Za sanacijo plazov na območju mariborske občine bi potrebovali dva milijona evrov; ker denarja ni, bo občina denar iskala pri državi. Več na www.vecer.com.

Mariborsko zavetišče brez razpisa koncesije Snagi

Novo vodstvo Mestne občine Maribor (MOM) namerava s Snago, ki zdaj zavetišče za živali upravlja brez pravne podlage, skleniti hišno pogodbo, za prve štiri mesece letos pa ji je občina oddala naročilnico za opravljanje storitev. Pravni strokovnjak Boštjan Brezovnik pa opozarja, da občina z naročilnico krši zakon o javnem naročanju. Več na www.delo.si.

V Skokah bodo svetile nove luči

V občini Miklavž na Dravskem polju posodabljajo javno razsvetljavo; sedanjo prostozračno razsvetljavo, ki je še na lesenih stebrih, zamenjujejo s sodobnejšo v naselju Skoke. Kraj bo dobil nove električne drogove, nove električne vode in žarnice z LED-diodami v ulicah, kjer potrebujejo zgolj orientacijsko razsvetljavo, saj tam ni večjega prometa. Stebri bodo postavljeni bolj na gosto kot dosedanji, a še vedno ne tako kot na bolj prometnih cestah. Več na www.vecer.com.

V Slovenj Gradcu se pripravljajo na sanacijo vodotokov po poplavah

Na Mestni občini Slovenj Gradec je danes potekal sestanek, na katerem so predstavniki občine, občanov in podjetnikov ter ministrstev in pristojnih agencij govorili o ukrepih za zagotavljanje poplavne varnosti. Občina je v poplavah novembra lani utrpela skupno za okoli 37,5 milijona evrov škode, delna sanacija vodotokov pa bo stekla letos poleti. Več na www.dnevnik.si.

Vlada se loteva hidroelektrarn na Muri

Čeprav naj bi bila gradnja hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri v prvi vrsti potrebna zaradi preprečevanja nadaljnjega poglabljanja struge, zagotavljanja ustreznega nivoja podzemne vode in povečanja poplavne varnosti, ima vodarska stroka pomisleke. Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo morda kmalu korak bliže postavitvi prve od osmih načrtovanih hidroelektrarn na reki Muri. Med gradivi v obravnavi je namreč vlada v torek objavila osnutek sklepa, s katerim želi ustanoviti delovno skupino za pripravo državnega prostorskega načrta za umestitev hidroelektrarne (HE) Hrastje-Mota na reki Muri, in sicer na odseku od potoka Kučnica do avtocestnega mostu pri Vučji vasi. Več na www.dnevnik.si.

Ljutomerska županja s tožbo nad občinske svetnike

Zaradi zamenjave članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se je županja Olga Karba skupaj z razrešenimi odločila sklep občinskega sveta izpodbijati v upravnem sporu. Prepričana je, da so svetniki člane komisije zamenjali brez argumentov in pravne podlage. Pravnik Erik Kerševan ocenjuje, da je zelo malo možnosti, da bodo sodni postopek sploh začeli. Zaplet v ljutomerski občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sega v leto 2011, ko je skupina petnajstih svetnikov na županjo Olgo Karba in podžupana Janeza Venclja naslovila dopis, s katerim so predlagali razrešitev člana in predsednika komisije Venclja. Razlog za dopis je bilo njegovo imenovanje na mesto podžupana občine. Več na www.delo.si.

Občinski načrti blokirajo podjetniško idejo

Uspešen podjetnik Marko Prunk bi v Postojni širil svojo mesarsko dejavnost in odpiral nova delovna mesta, a ga pri tem ovira občinski prostorski načrt. V nakup, obnovo in opremo lokacije Postojnskih mesnin je vložil že več milijonov evrov, zato od občine pričakuje več posluha za gospodarstvo. Več na www.dnevnik.si.

Vetrnic na Volovji rebri ne bo

Rezultat petkratne ponovitve postopka za okoljevarstveno soglasje v desetih letih je, da vetrnic na Volovji rebri, ki je bila 19. aprila ponovno vključena v omrežje Natura 2000, verjetno ne bo. Na Elektro Primorska še niso rekli zadnje besede, župan Ilirske Bistrica Emil Rojc pa bo občinskemu svetu predlagal, naj od vetrnic ne odstopi. Več na www.delo.si.

Konec za vetrnice na Volovji rebri

V petem krogu odločanja o vetrnih elektrarnah na Volovji rebri je ARSO odločila, da soglasja za 33 vetrnic ne da. Na Dopps so zapisali, da soglasja za postavitev vetrnic na Volovji rebri ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na nekatere ptice. Po mnenju Društva za opazovanje in proučevanje ptic odločba pomeni konec deset let trajajočega primera Volovja reber. »Odločba je izvrsten upravnopravni izdelek, ki na 40 straneh podrobno in sistematično obravnava vse argumente strank in strokovnih zavodov ter na koncu zaključi, da soglasja ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na beloglavega jastreba, planinskega orla, sršenarja, širokouhega netopirja, gozdnega jereba in evrazijskega risa,« so v sporočilu za javnost zapisali na Dopps. Več na www.delo.si.

Jastrebi in orli odpihnili vetrno elektrarno

Vse kaže, da vetrne elektrarne na Volovji rebri, za katero si družba Elektro Primorska prizadeva že deset let, ne bo. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je namreč ponovno, tokrat že petič, zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja. Za morebitno novo pritožbo se pri investitorju še niso odločili. Več na www.dnevnik.si.

Občina ni našla najemnika za grad Štanjel

Na občini Komen napovedujejo pester program prireditev in dejavnosti na grajskem kompleksu do konca leta, s čimer bi radi k sodelovanju pritegnili tudi prebivalce starega Štanjela. Razpis za najemnika bodo ponovili jeseni. Kljub temu da občini Komen po dveh razpisih ni uspeli pridobiti najemnika za grad oziroma izvajalca dejavnosti na njem, bodo poskrbeli, da bo Štanjel letos privlačen za obiskovalce, vsaj nekaterim izmed 50 prebivalcev starega jedra pa bodo z gradnjo kanalizacije izboljšali pogoje bivanja. Več na www.delo.si.

Po treh desetletjih dočakali telovadnico

Danes je končno odprla vrata prenovljena podružnična osnovna šola Ledine v Novi Gorici. Vanjo se je vselilo 244 otrok prvih treh razredov Osnovne šole Milojke Štrukelj. Šola je sicer stara 28 let, zdaj pa so dogradili telovadnico in vse prostore adaptirali v eno najbolj sodobnih osnovnih šol v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.

Spopad za del Sečoveljske doline

“Zemljišče (Ribila) v Sečoveljski dolini še za golf igrišče ni primerno. Ko bo deževalo bo močvirnato, ko bo suša, bodo tla povsem zbita in ruša uničena. Gradnja in vzdrževanje golfa se tu ekonomsko ne izplača,” nam je včeraj povedal pedolog, inženir agronomije v pokoju Janez Rupreht, ki je povzročil vihar s svojimi podatki o kakovosti zemlje na območju, predvidenem za golf. Občina Piran je sporočila, da Sklad kmetijskih zemljišč zavaja, ko trdi da so ta zemljišča primerna za kmetovanje. Občina Piran in Golf Istra nista pripravljeni odstopiti od tristranske pogodbe, ki so jo skelnili 22.9.2005 za 30 let. Več na www.delo.si.

Sečoveljsko zemljišče za golf igrišče bi najeli kmetje

Golf Istra: »Vse analize kažejo podobne rezultate: da je večji del te zemlje najslabša kmetijska zemlja.« Sklad kmetijski zemljišč in gozdov RS bo čim prej pripravil vlogo in na pristojnem sodišču zahteval prekinitev tristranske pogodbe med njim, občino Piran in družbo Golf Istra (v lasti Istrabenza in Luke Koper). Gre za tristransko pogodbo o najemu 63,8 hektara zemljišč za 30 let, kjer bi moralo stati igrišče za golf. »Golf Istri in občini Piran smo že leta 2012 predlagali sporazumno prekinitev pogodbe, ker je ni bilo, bomo v kratkem začeli postopek na sodišču,« je za Delo včeraj povedala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko. Več na www.delo.si.

Nedovoljene gradnje tudi v krajinskem parku

Črna gradnja družine Vitoslava Türka ni edina, ki vznemirja prebivalce v piranski občini. Inšpektorjem so prijavili domnevno sporno gradnjo stanovanjske hiše na Seči v lasti Urbana Cerarja, ki je tudi lastnik igralnice Mulino. Po zagotovilih piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je gradnja v neskladju z izdanimi soglasji. Urban Cerar je za Delo zagotovil, da ima gradbeno dovoljenje, da je hiša v celoti zgrajena v skladu z dovoljenji in da so jo prijavili škodoželjneži oziroma tisti, s katerimi je že več let v sporih. Na upravni enoti Piran pravijo, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano leta 2004, in to za klet, pritličje in eno nadstropje stanovanjske hiše. Več na www.delo.si.

Maher mora na svoje stroške porušiti črno gradnjo

Bivši minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher mora porušiti črno gradnjo v Seči, je odredil gradbeni inšpektor. Maher je slovenski minister z najkrajšim stažem doslej. Na ministrskem položaju je bil namreč le nekaj dni. Gradbeni inšpektor je Igorju Maherju izdal dve odločbi, prvo 17. aprila, drugo pa teden dni pozneje. Maher mora črni gradnji na svoji parceli v Seči v 30 dneh porušiti in na posestvu vzpostaviti prejšnje stanje. Vse na svoje stroške. Maher se je na prvo odločbo še isti dan pritožil, pritožba pa še ni bila rešena. Rok za pritožbo na drugo odločbo še ni potekel. Več na www.delo.si.

Olimpijski center gre naprej, v Žusterni zastoj

Olimpijski center Koper ima odprta še ena vrata, ki vodijo k razpletu usode velikega večnamenskega objekta na Bonifiki. Včeraj so namreč koprski svetniki na izredni seji potrdili investicijski program, po katerem nameravajo še letos zgraditi del olimpijskega bazena. Načrtovana prenova v Žusterni pa se je medtem ustavila. Koprski svetniki so pravzaprav morali sprejeti takšen sklep, če niso hoteli povzročiti dodatne škode, ki na objektu nastaja po stečaju Primorja, graditelja in prejšnjega investitorja v Olimpijski center Koper. Objekt bazena je zgrajen do nedokončane tretje faze, nima niti strehe niti vgrajenih oken in vrat, zato ga že načenjajo vremenski vplivi, poleg tega so veliki lepljeni leseni nosilci strešne konstrukcije že od začetka leta 2011 prepuščeni na milost in nemilost vremenu. Več na www.dnevnik.si.

Hrvaška vstopa tudi v Naturo 2000

Hrvaška bo v omrežje ekološko pomembnih območij Natura 2000 predlagala 37 odstotkov kopnega. Največ varovanih območij se bo raztezalo od Gorskega Kotarja čez celotno dinarsko Hrvaško, vključno z otoki. Naturi nasprotujejo predvsem energetiki. Slovenska vlada je v petek, 19. aprila, končala postopek širitve območij Nature 2000 in tako delež svojega celotnega ozemlja v tej mreži povečala na 37,16 oziroma za 2,3 odstotka (480 kvadratnih kilometrov oziroma deset Cerkniških polj). S tem je utrdila dosedanje vodilno mesto med članicami Evropske unije po deležu državnega ozemlja v Naturi, Hrvaška pa bo, če bo njena vlada sprejela zdaj predlagano uredbo o območjih Natura 2000, na tej lestvici takoj za njo. Po sedanjem predlogu bo namreč naša soseda za ohranitev evropske biotske pestrosti v omrežje Natura 2000 vključila 36,9 odstotka svojega kopnega in 16,6 odstotka teritorialnega morja. Več na www.dnevnik.si.