Mesta mestom #5: Urbana prenova s poslikavo fasad

20. 06. 2018

Grajenje skupnosti, angažiranje prebivalcev in spodbujanje urbane prenove s poslikavami fasad

Heerlen, Nizozemska
90.782 prebivalcev

ulična umetnost, urbana prenova, participacija

Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, gospodarskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in družbeno stanje v izbranem delu mesta. Pri celovitih pristopih k urbani prenovi, kadar ne gre samo za fizično prenovo stavbnega fonda in javnih prostorov, se kot orodje za vključitev prebivalcev v prenovo in večje družbene učinke prenove pogosto uporablja kulturno in umetnost. Kulturne vsebine so dober medij za povezovanje prebivalcev, kadar v neki soseski živijo med seboj zelo različne družbene skupine; poleg tega pa oblikujejo identiteto krajev in krepijo občutke pripadnosti soseski ali mestu v celoti. Podobne učinke so z umetniškimi poslikavami fasad dosegli v nizozemskem Heerlenu.

Heerlen je eno od evropskih mest, ki so se razvila kot rudarska mesta. Ko je rudarska industrija v drugi polovici dvajsetega stoletja počasi propadala, se je mesto začelo soočati z gospodarskim in družbenim nazadovanjem.


Foto: Klaus Tummers

V začetku novega tisočletja se je začel Heerlen bolj intenzivno spopadati s posledicami družbeno-ekonomskega zatona. Pomemben preobrat se je zgodil leta 2008, ko se je Heerlen s posebno strategijo zavezal, da bo dal večji pomen kulturi, predvsem razvoju alternativne umetniške scene, ter jo uporabil kot orodje za vključevanje lokalnih skupnosti in urbano regeneracijo.

Mesto je tako začelo sistematično spodbujati skupnostne umetniške prakse in v nekaj letih se je razvila živahna grafitarska scena. Heerlen Murals je bilo najprej neodvisno umetniško gibanje, ki pa ga je mesto prepoznalo kot pomembnega akterja za urbano in družbeno regeneracijo ter ga podprlo. Leta 2013 so celo ustanovili fundacijo Street Art Foundation, ki je prevzela nekatere pristojnosti občine v zvezi z umeščanjem grafitov, zlasti velikih poslikav.


Foto: Street Art Foundation aka HeerlenMurals

Prvi mural, poslikava fasade, je bila izveden v okviru festivala Cultura Nova leta 2013. Mural so prebivalci hitro vzljubili, zato se je mesto odločilo, da nadaljuje po tej poti in financira še več poslikav. Pri nastajanju poslikav sodelujejo prebivalci, ki predlagajo teme in motive, tako da se ti navezujejo na sosesko, v kateri se nahajajo.

Nekatere poslikave so s svojimi zgodbami in željami soustvarili otroci. Nacionalna zveza sindikatov je mestu podarila mural na temo rudarske dediščine. Vzporedno z nastajanjem poslikave so potekale družabne aktivnosti, kot so srečanja z nekoč aktivnimi rudarji, s čimer je želela zveza sindikatov okrepiti zavest o rudarski zgodovini mesta.


Foto: Street Art Foundation aka HeerlenMurals

Dva grafita velikega formata sta nastala s sredstvi, ki so jih zbrali na portalih za množično financiranje oziroma z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Za mural na lokalni bolnišnici so denar zbirali kar sami zaposleni. Pozitivni učinek poslikav fasad, ki popestrijo velik javni prostor v svoji okolici, so hitro prepoznali tudi zasebni akterji in podjetja ter začeli spodbujati njihovo umestitev v svoji bližini ali jih celo sami financirali.

V Heerlenu je tako zdaj že 67 grafitov velikega formata, ki so pomembno prispevali k pozitivni podobi mesta, tako v očeh prebivalcev kot obiskovalcev, ki jih je iz leta v leto več. S skupnostnim oblikovanjem poslikav so izboljšali kakovost življenja, saj so spodbudili povezovanje in vključevanje prebivalcev, okrepil se je občutek pripadnosti med prebivalci, povečala se je atraktivnost mesta, izboljšala se je kakovost javnega prostora, mesto pa je tako postalo prijetnejše za življenje.

Prednosti:
Relativno nizki vložki za velike in vidne učinke ter izboljšano podobo mesta, tako med prebivalci kot tudi med obiskovalci.

Slabosti:
Učinek/rezultat je bolj estetski kot uporabni.

Nauk:
Tudi v umetniške akcije je mogoče vključiti prebivalce in tako potencirati vpliv umetniških del na družbo.


Foto: Street Art Foundation aka HeerlenMurals

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Street Art Foundation aka HeerlenMurals

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt