april 2018

Mesta mestom #3: Participatorni proračun v Cascaisu

30. 04. 2018

Model za krepitev participacije prebivalcev in spodbujanje participativne demokracije Cascais, Portugalska 206.479 prebivalcev participatorni proračun, participacija, upravljanje mest Državljanska pasivnost in odtujenost prebivalcev od procesov odločanja je razširjen problem tudi pri nas. Medtem ko so države manj fleksibilne in se težje pravočasno odzovejo na nizko nezaupanje državljanov v institucije, so mesta in lokalne skupnosti bližje ljudem in lažje v krajšem času vzpostavijo zaupanje prebivalcev do uprave in političnih predstavnikov mesta. Vključevanje prebivalcev v odločanje o porabi občinskega denarja je eden od prijemov, ki ga uvaja vse več občin tudi pri nas. Prebivalci si želijo biti bolj neposredno vpeti v procese odločanja in radi sodelujejo, če vidijo, da so njihovi predlogi tudi upoštevani. Participatornega proračuna so se pred šestimi leti lotili tudi…

Napovedujemo: Študijski obisk na temo trajnostne mobilnosti v Velenju

26. 04. 2018

Vabimo vas na študijski obisk*, kjer se bomo na terenu spoznali z dobrimi praksami na področju trajnostne mobilnosti, kot so brezplačni javni promet, izposoja koles, pešbus in bicivlak ter urejanje šolskih prevozov. Študijski obisk se bo 28. maja 2018 v Velenju delno odvijal na terenu, kjer se bomo od blizu spoznali z velenjskimi dobrimi praksami. Svoje dobre prakse pa bosta predstavili še Mestna občina Slovenj Gradec in Osnovna šola Mislinja. Študijski obisk je dobra priložnost, da spoznate ukrepe za trajnostno mobilnost iz prve roke in izmenjate izkušnje, ki jih imate z uvajanjem in izvajanjem podobnih ukrepov v svoji občini. Razpravo ob koncu dogodka bomo namenili pogovoru o možnostih za prenos predstavljenih dobrih praks v druga okolja in medsebojno učenje. Vabljeni predstavniki občin, javnih podjetij, nevladnih organizacij, lokalnih pobud, šol in drugih akterjev, ki…

URBACT: Prenosna omrežja iščejo partnerje

24. 04. 2018

Če bi radi katero od dobrih praks prenesli v svoje lokalno okolje, izpolnite vprašalnik in ga do 7. maja 2018 pošljite vodilnemu partnerju. Potem ko je nadzorni odbor programa URBACT potrdil 25 prenosnih omrežij, so ta začela s polletnim obdobjem, v katerem morajo natančneje oblikovati načrt prenosa dobre prakse ter dokončno izoblikovati partnerstvo. Je moje mesto upravičen kandidat? Preden začnete izpolnjevati vprašalnik, preberite pravila za sestavo partnerstva. Število partnerjev v prenosnem omrežju Prenosna omrežja so zdaj, v prvi fazi, sestavljena iz treh partnerjev – mesta z dobro prakso in dveh partnerskih mest. Zdaj iščejo partnerje za nadaljevanje projekta v drugi fazi, ki bo trajala dve leti. Za drugo fazo mora partnerstvo sestavljati najmanj 5 in največ 8 partnerskih mest. Parterji, ki niso mesta/občine Ne glede na število partnerjev sta lahko v končnem partnerstvu…

Mesta mestom #2: Oživljanje mesta z začasnimi trgovinami

23. 04. 2018

začasna raba, urbana prenova, podjetništvo Antwerpen, Belgija 601.257 prebivalcev Od praznega do živahnega: mladi podjetniki kot sprožilci sprememb v (sub)urbanih nakupovalnih območjih Z razmahom trgovinskih in nakupovalnih centrov na mestnih obrobjih so nakupovalne ulice v mestih, kjer se med izložbami sprehajamo na prostem, povečini opustele. Le redka mala in srednje velika evropska mesta so jih uspela obdržati pri življenju. Nakupovalne ulice v mestnih središčih in živa pritličja v soseskah so pomembni za lokalno ekonomijo, saj si lokalni obrtniki in trgovci pogosto ne morejo privoščiti najemnin v nakupovalnih centrih. Živa pritličja spodbujajo hojo, naključno srečevanje s sosedi ter omogočajo nastajanje novih vezi med prebivalci, krepitev medsebojnega zaupanja in gradnjo skupnosti. V Antwerpnu so se oživljanja opustele nakupovalne ulice lotili s programom podpore…

Kratka pot od revitalizacije do gentrifikacije: primer Ljubljane

20. 04. 2018

Aidan Cerar

Gentrifikacija je tema, o kateri se zadnje čase veliko govori, tako v krogih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, kot tudi sicer: v popularni kulturi, medijih, celo v uličnih grafitih nastopa beseda gentrifikacija. Vendar so si procesi, ki se jih prime oznaka gentrifikacija, med seboj lahko precej različni, kar pa ne pomeni, da nimajo podobnih učinkov. Negativno vplivajo na lokalno skupnost, družbeno kohezijo in dostopnost ugodnih stanovanj za lokalne prebivalce. Čaka Ljubljano podoben scenarij? Kaj je gentrifikacija? Gentrifikacija pomeni transformacijo ulic ali mestnih predelov v prostore višjih družbenih razredov. Znana je analiza Sharon Zukin, ki je analizirala spreminjanje predela SoHo (link is external) v New Yorku. V pretežno delavski del mesta so se v starejše hiše začeli priseljevati umetniki in si tam urejali studie in podstrešna stanovanja (lofte).…

Letos napovedanih 27 urbanih sprehodov Jane’s Walk!

19. 04. 2018

V začetku maja bodo pri nas že osmič potekali urbani sprehodi Jane's Walk, ki jih od leta 2011 podpiramo na IPoP - Inštitutu za politike prostora. Napovedanih je kar 27 sprehodov v 20 mestih! Lansko leto je bilo sprehodov in sodelujočih mest največ doslej, saj je potekalo kar 26 sprehodov v 20 mestih in mestecih. V nekaterih mestih so sprehodi postali že del tradicije, med njimi so na primer Škofja Loka, Celje, Tolmin, Novo mesto, Maribor in Ljubljana, drugod pa so lani potekali prvič. Posebej spodbudno je, da so marsikje sprehodi postali ustaljen način za spoznavanje kraja in povezovanje skupnosti ter potekajo skozi daljše obdobje. Tako je bilo na primer lani v Ribnici in letos v Piranu. Letos bo globalna akcija Jane's Walk potekala od 4. do 6. maja 2018. Pri nas so doslej napovedani sprehodi v 20 mestih: Celju, Domžalah, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Mariboru,…

Trdoživa soseska

18. 04. 2018

Aidan Cerar

Rotterdam je eno najpomembnejših pristaniških mest v Evropi in pristanišče je v njegovi zgodovini predstavljalo veliko število delovnih mest. Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se število zaposlitev v pristanišču hitro zmanjšuje, s tem pa narašča brezposelnost v mestu. Množica svetovnih mest se srečuje s podobnimi izzivi, zaradi katerih se razkorak med visoko izobraženo, digitalno pismeno in hitro zaposljivo populacijo in tistimi, ki so zaradi umika ali avtomatizacije industrije ostali brez službe, se povečuje. Rotterdam išče odgovore na te, sicer globalne izzive, na lokalni ravni – znotraj sosesk. Na zaključnem srečanju URBACT omrežja Resilience Matters so v Rotterdamu predstavili projekte mest, ki so bila dejavna v tem omrežju. Najbolj so – tudi zaradi tega, ker si jih je bilo moč ogledati v živo – izstopali primeri iz Rotterdama, med njimi soseska Afrikaanderwijk,…

Znanih je 25 prenosnih omrežij – pridružite se!

11. 04. 2018

Nadzorni odbor programa URBACT je 4. aprila 2018 potrdil 25 prenosnih omrežij, ki združujejo 75 evropskih mest. 25 omrežij pokriva 20 držav. 36 % mest, ki so vključena v 25 omrežij, prvič sodeluje v programu URBACT. Omrežja, ki so sestavljena iz treh mest, začenjajo prvo delovno fazo, dolgo 6 mesecev. V tem času imajo omrežja zagotovljena sredstva za širitev partnerstva z relevantnimi partnerji, razvoj skupnega razumevanja dobre prakse, ki se bo prenašala, raziskavo pogojev in zahtev za uspešen prenos v lokalno okolje in določitev metodologije za prenosne aktivnosti. Prenosna omrežja bodo sestavljena iz najmanj 5 in največ 8 partnerjev. S svojo prijavo prenosa dobre prakse Čebelja pot je bila uspešna tudi Ljubljana. Čestitamo! Tukaj je seznam 25 potrjenih prenosnih omrežij. Če bi se želeli pridružiti kateremu od omrežij, je zdaj pravi čas! Kontaktirajte nas na petra.ockerl@ipop.si…

Kako izkoristiti potencial javnega naročanja za lokalni razvoj

07. 04. 2018

Javno naročanje je postopek, ki ga občine in druge institucije uporabljajo za nakup blaga in storitev in ki se je po dosedanji praksi izvajal predvsem na podlagi cene. To pomeni, da je bila izbrana ponudba z najcenejšim produktom ali storitvijo, kar pa ne zagotavlja niti kakovosti niti učinkovitosti izbrane ponudbe. V zadnjih dveh letih je URBACT omrežje Procure poskušalo izboljšati način izvajanja javnega naročanja v 11 evropskih mestih. Poskušali smo spremeniti način izvajanja javnih naročil tako, da bi kraji, občine in institucije dajali poudarek drugim dejavnikom. Zanimalo nas je, kako v postopke naročanja umestiti dejavnik kakovosti in še zlasti, kako javno naročanje uporabiti kot vzvod za reševanje gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov. Da bi omogočili upoštevanje teh širših dejavnikov v postopkih javnega naročanja, spodbujamo razumevanje javnega naročanja…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt