junij 2017

Vabljeni na URBACT Festival mest – prijave odprte!

29. 06. 2017

Prijave za URBACT Festival mest, ki se bo odvijal od 3. do 5. oktobra 2017 v Talinu (link is external) v Estoniji, so zdaj odprte! Festival je namenjen vsem mestom in občinam, ki so se prijavile na URBACT razpis za dobre prakse, mestom, ki jih zanima sodelovanje v prenosnih omrežjih ter urbanim praktikom, oblikovalcem politik in odločevalcem na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Prijavite se čim prej! Več ...

Kdo so prejemniki nagrad za dobre prakse?

29. 06. 2017

Kaj imajo skupnega Barcelona, Tampere in Dupnitsa? Ne veliko, boste verjetno pomislili. Barcelona je globalno mesto z mednarodno prepoznavnostjo na področju inovacij, gastronomije in kulture. Tampere je srednje veliko mesto na Finskem, zgodovinsko povezano z industrijsko revolucijo te države. Dupnitsa pa je majhno somestje na zahodu Bolgarije ob vznožju najvišje balkanske gore. Kaj jim je torej skupno? Vsa tri mesta so od programa URBACT prejela naslov mesto z dobro prakso. Več ...

Scenariji za oživitev nekdanje kaznilnice v Mariboru (video)

27. 06. 2017

V sredo, 21. junija 2017, je v Mariboru potekala tretja javna delavnica v okviru URBACT projekta 2nd Chance. Mestna občina Maribor se v okviru projekta 2nd Chance, ki si prizadeva za oživitev velikih degradiranih kompleksov ali objektov, ukvarja z nekdanjo moško kaznilnico oziroma KPD-jem (kazensko-prevzgojni dom). Več ...

V šolo s Pešbusom

21. 06. 2017

S koncem šolskega leta se končujejo tudi spremljane poti otrok v šolo peš po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku, znane kot Pešbusi. Po lanski pilotni izvedbi na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici, so letos prvič potekale v celoti v organizaciji samih šol in občin, ob podpori Inštituta za politike prostora. Na štirih osnovnih šolah v Novi Gorici, Novem mestu, Ilirski Bistrici in Ljubljani se je prek 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo. Osnovnošolci danes vse manj časa preživijo zunaj, zaradi česar se zmanjšujejo njihove gibalne sposobnosti, narašča pa debelost in z njo povezane bolezni. V šolo jih največkrat z avtomobili vozijo skrbni starši, kar pa ne vpliva dobro na njihovo zdravje, telesno pripravljenost in samostojnost. Pešbus je odgovor na opisane izzive. Z njim lahko otroci vsak dan…

Urbanisti napovedujejo: urbana prenova trka na vrta slovenske urbane politike

20. 06. 2017

Maja Simoneti

V začetku meseca se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani zbralo dobrih sto udeležencev Sedlarjevih srečanj, ki so prišli iz različnih podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, občin in drugih organizacij. Letos je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije dogodek posvetilo razmisleku o urbani prenovi, ki se v Sloveniji, kljub načelni podpori in usmeritvam v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), iz različnih razlogov še vedno ne izvaja res aktivno in sistematično. Zbrane so najprej nagovorili predsednica društva dr. Liljana Jankovič Grobelnik, direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, in direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije dr. Igor Bizjak. Vsak po svoje so izpostavili velik pomen…

Lepi, a ne prazni

09. 06. 2017

Izbor za najboljši primer revitalizacije prazne zgradbe v sodelovanju s skupnostjo

Pred nekaj dnevi je Inštitut za politike prostora – IPoP začel z izborom za najboljši primer revitalizacije prazne zgradbe v sodelovanju s skupnostjo. Namenjen je upravljavcem revitaliziranih zgradb, za katere velja pogoj, da so v javnem lastništvu vendar upravljane s strani skupnostnih, nevladnih ali podobnih organizacij oziroma skupin. Pomembno je še, da so bile zgradbe, ki so predmet prijave, pred začetkom procesa revitalizacije nekaj časa prazne oziroma brez vsebine. Sodelovanje v izboru je zelo preprosto: izpolniti morate kratko prijavnico in priložiti dve sliki. Ker je izbor mednaroden poteka cel postopek v angleškem jeziku.  Prav tako so v angleškem jeziku vsi materiali povezani z izborom. Več informacij najdete na tej povezavi - http://newideasforoldbuildings.eu/. Rok za oddajo prijave je 15. junij 2017.

Urbana agenda za EU: Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost

08. 06. 2017

6. junija 2017 je v Ljubljani potekalo Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost. Predstavniki mest so se srečali z enim od slovenskim predstavnikov v Partnerstvu za urbano mobilnostv okviru Urbane agende za EU. Glavni cilj Urbane agende za EU (UAEU) je izkoristiti ves potencial urbanih območij in s tem lažje doseči strateške cilje EU. Osredotoča se predvsem na tri področja oblikovanja in izvajanja politike EU, to so boljša pravna ureditev, boljše financiranje in boljše znanje. Kot ključni mehanizem za izvajanje UAEU se vpeljuje t. i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Rezultat vsakega partnerstva naj bi bil akcijski načrt s konkretnimi predlogi za izboljšanje pravne ureditve, financiranja in izmenjave znanj za področje/temo, ki jo obravnava. Eno od partnerstev je tudi Partnerstvo za urbano…

Mesto od modernizma do danes

06. 06. 2017

Okrogla miza, Nova Gorica, 2. junij 2017

V presenetljivo intimnem atriju sicer monumentalne stavbe novogoriške mestne občine smo prvi junijski petek pomagali otvoriti Festival Mesto knjige 2017 z okroglo mizo, na kateri so sogovorniki primerjali moderno mesto s sodobnim. Okroglo mizo, ki jo je, tako kot celoten festival, organiziralo Društvo humanistov Goriške, je moderiral sourednik revije Outsider Matevž Granda, njegovi sogovorniki pa so bili profesorja Aleš Vodopivec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Marjan Hočevar s Fakultete za družbene vede ter Marko Peterlin z IPoP. Pogovor se je vrtel okoli začetkov novega mesta ter idealov, ki jih je zasledovalo njegovo snovanje, prilagajanja in urbanističnega razvoja v desetletjih, ki so sledila, tranzicijskega igralniškega mesta, ter na koncu tudi okoli potencialov povezovanja s 'Staro Gorico' onstran državne meje. Publika je izpostavila, da se kljub malo navzven…

Želite zmanjšati promet v mestu? Uporabite orodja parkirne politike

01. 06. 2017

Tatjana Marn

Dolga leta so se v Evropi trudili zadostiti vedno večjemu povpraševanju po parkirnih mestih s povečevanjem njihovega obsega. Evropska mesta so velik delež javnih površin odstopila parkiriščem, in to za visoko ceno. Po nekaterih ocenah so avtomobili v mestih v uporabi samo eno uro dnevno, do 50 % vseh avtomobilov, ki povzročajo zastoje, le išče prostor za parkiranje. V zadnjih letih so mesta le začela spreminjati svoje parkirne politike. Nove vrste ukrepov – zmanjševanje predpisanega minimalnega števila parkirnih mest v primeru gradnje, uresničevanje mestnih parkirnih strategij, ukinjanje brezplačnega parkiranja in uporaba denarja od parkirnin za izboljšanje pogojev za pešce, kolesarje in javni promet – že kažejo prve rezultate. Več ...

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt