Mesto od modernizma do danes

06. 06. 2017

Okrogla miza, Nova Gorica, 2. junij 2017

V presenetljivo intimnem atriju sicer monumentalne stavbe novogoriške mestne občine smo prvi junijski petek pomagali otvoriti Festival Mesto knjige 2017 z okroglo mizo, na kateri so sogovorniki primerjali moderno mesto s sodobnim. Okroglo mizo, ki jo je, tako kot celoten festival, organiziralo Društvo humanistov Goriške, je moderiral sourednik revije Outsider Matevž Granda, njegovi sogovorniki pa so bili profesorja Aleš Vodopivec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Marjan Hočevar s Fakultete za družbene vede ter Marko Peterlin z IPoP.

Pogovor se je vrtel okoli začetkov novega mesta ter idealov, ki jih je zasledovalo njegovo snovanje, prilagajanja in urbanističnega razvoja v desetletjih, ki so sledila, tranzicijskega igralniškega mesta, ter na koncu tudi okoli potencialov povezovanja s ‘Staro Gorico’ onstran državne meje. Publika je izpostavila, da se kljub malo navzven vidnim znakom povezovanja to vedno bolj dogaja na ravni vsakdanjih odnosov, od spodaj navzgor, kar je zagotovilo za trajnost povezav.

Festival, ki je letos v celoti posvečen temi mesta, se v teh dneh nadaljuje s številnimi dogodki. Med drugim v sredo popoldne sledi urbani sprehod po Novi Gorici v iskanju temeljev, zanimivosti in edinstvenosti novogoriške arhitekture in urbanizma, zvečer pa še pogovor o gentrifikaciji sodobnih mest ob predstavitvi knjige Andyja Merrifielda Novo urbano vprašanje. Z avtorjem spremne besede Klemnom Ploštajnerjem se bo pogovarjal Peter Karba. Festival se bo v petek zaključil s pogovorom z Borisom Pahorjem.

Kot so poudarili organizatorji v uvodnem nagovoru festivala, mesto “ni le skupek individualnih svetov, temveč ravno njihovo soočanje. Ni samo prostor tišine in osame, ampak tudi vidnosti in glasnosti… Zato je pomembno odpreti mesto, kjer se raznolikosti lahko soočijo, kjer se raznoliki ljudje dobijo na istem mestu in se ne bojijo predstaviti svojega pogleda, ko torej vsi ti svetovi stopijo skupaj v diskusijo – šele takrat nastopi mesto.”

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt