maj 2017

Prostorsko načrtovanje za varstvo okolja in ohranjanje narave

25. 05. 2017

Maja Simoneti

Danes novinarka Dnevnika Marjeta Kralj v svojem komentarju o ohranjanju narave in praznovanju Evropskega dneva Nature 2000 skozi aktualne primere pronicljivo opisuje razhajanja med ohranjanjem narave in varstvom okolja v slovenski praksi urejanja prostora. Ob tem namiguje, da varstvo okolja prazprav ni varstvo narave. Kako pa vi razumete dogajanje, ki smo mu priča v zadnjem času v slovenskem sistemu urejanja prostora in varstva okolja? Zdi se, kot da smo spet nekje na začetku, to je nekje v 50tih in 60tih letih 20. stoletja, ko je industrija že tako očitno ogrožala človekovo okolje, da so pametne glave nekje v ZDA pogruntale presoje vplivov na okolje (PVO) kot način pravočasnega preprečevanja negativnih posledic posegov v prostor na okolje. Od takrat so nasledniki pionirjev PVO razvili koncept presojanja tako v ZDA, kot v drugih ekonomsko najbolj razvitih državah, že v 70tih…

Sedlarjevo srečanje letos o urbani regeneraciji

24. 05. 2017

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije – DUPPS v petek 2. junija 2017 organizira v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO v Ljubljani že 28. Sedlarjevo srečanje zapored. Sedlarjeva srečanja so osrednja domača strokovna prireditev s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, ki redno odpira aktualna vprašanja o načrtovanju razvoja v prostoru in ponuja priložnost za izmenjavo mnenj in povezovanje med strokovnjaki iz različnih področij, ki se v praksi in javni upravi, v različnih vlogah ukvarjajo z vprašanji urejanja prostora. Za udeležbo na srečanju sta potrebna prijava in plačilo kotizacije. Letos se bodo zbrani na Sedlarjevih srečanjih posvetili urbani regeneraciji. Vprašanja urbane regeneracije se navezujejo na potrebo mest po razvoju, po zagotavljanju kakovosti bivanja in upoštevanju vedno bolj ozaveščene potrebe družbe po skrbni…

Urbano dimenzijo potrebujemo v kohezijski politiki tudi po 2020

18. 05. 2017

Urbana dimenzija je v zadnjih dvajsetih letih postala pomemben del evropske kohezijske politike EU. V programskem obdobju, ki traja do leta 2020, je približno 20 milijard evrov evropskih strukturnih skladov rezerviranih za projekte celostnega in trajnostnega urbanega razvoja. Projekti pokrivajo najrazličnejše teme, kot so socialna vključenost, koncepti za energetsko učinkovite soseske ali ustvarjanje lokalnih kreativnih grozdov. Lokalni projekti na temo socialne infrastrukture, urbane mobilnosti ali prenove stavb in javnih prostorov imajo to prednost, da ukrepe EU približujejo prebivalcem. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi politikami, ki za državljane EU pogosto ostajajo abstraktni, vzpostavljajo neposredno povezavo med projekti in prebivalci. Več ...

4 razlogi za spodbujanje hoje v mestih

03. 05. 2017

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora - IPoP

Pešci smo bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi. Danes se z avtomobilom opravi mnogo poti, ki bi jih lahko opravili peš. Kot je pokazala primerjalna raziskava potovalnih navad,[1]se v Nemčiji, ki je po večini tovrstnih kazalcev s Slovenijo zelo primerljiva, 27 % poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji: z avtomobilom se opravi 61 % poti krajših od 3,2 km. Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav z različnih področij, ima prijaznost mest za hojo ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt