maj 2017
Ljubljansko barje

Prostorsko načrtovanje za varstvo okolja in ohranjanje narave

25. 05. 2017

Maja Simoneti

Danes novinarka Dnevnika Marjeta Kralj v svojem komentarju o ohranjanju narave in praznovanju Evropskega dneva Nature 2000 skozi aktualne primere pronicljivo opisuje razhajanja med ohranjanjem narave in varstvom okolja v slovenski praksi urejanja prostora. Ob tem namiguje, da varstvo okolja prazprav ni varstvo narave. Kako pa vi razumete dogajanje, ki smo mu priča v zadnjem času v slovenskem sistemu urejanja prostora in varstva okolja? Zdi se, kot da smo spet nekje na začetku, to je nekje v 50tih in 60tih letih 20. stoletja, ko je industrija že tako očitno ogrožala človekovo okolje, da so pametne glave nekje v ZDA pogruntale presoje vplivov na okolje (PVO) kot način pravočasnega preprečevanja negativnih posledic posegov v prostor na okolje. Od takrat so nasledniki pionirjev PVO razvili koncept presojanja tako v ZDA, kot v drugih ekonomsko najbolj razvitih državah, že v 70tih…

28-sedlarjevo-srecanje

Sedlarjevo srečanje letos o urbani regeneraciji

24. 05. 2017

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije – DUPPS v petek 2. junija 2017 organizira v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO v Ljubljani že 28. Sedlarjevo srečanje zapored. Sedlarjeva srečanja so osrednja domača strokovna prireditev s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, ki redno odpira aktualna vprašanja o načrtovanju razvoja v prostoru in ponuja priložnost za izmenjavo mnenj in povezovanje med strokovnjaki iz različnih področij, ki se v praksi in javni upravi, v različnih vlogah ukvarjajo z vprašanji urejanja prostora. Za udeležbo na srečanju sta potrebna prijava in plačilo kotizacije. Letos se bodo zbrani na Sedlarjevih srečanjih posvetili urbani regeneraciji. Vprašanja urbane regeneracije se navezujejo na potrebo mest po razvoju, po zagotavljanju kakovosti bivanja in upoštevanju vedno bolj ozaveščene potrebe družbe po skrbni…

cohesion-policy

Urbano dimenzijo potrebujemo v kohezijski politiki tudi po 2020

18. 05. 2017

Urbana dimenzija je v zadnjih dvajsetih letih postala pomemben del evropske kohezijske politike EU. V programskem obdobju, ki traja do leta 2020, je približno 20 milijard evrov evropskih strukturnih skladov rezerviranih za projekte celostnega in trajnostnega urbanega razvoja. Projekti pokrivajo najrazličnejše teme, kot so socialna vključenost, koncepti za energetsko učinkovite soseske ali ustvarjanje lokalnih kreativnih grozdov. Lokalni projekti na temo socialne infrastrukture, urbane mobilnosti ali prenove stavb in javnih prostorov imajo to prednost, da ukrepe EU približujejo prebivalcem. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi politikami, ki za državljane EU pogosto ostajajo abstraktni, vzpostavljajo neposredno povezavo med projekti in prebivalci. Več ...

IMG_20150509_120604

4 razlogi za spodbujanje hoje v mestih

03. 05. 2017

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora - IPoP

Pešci smo bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi. Danes se z avtomobilom opravi mnogo poti, ki bi jih lahko opravili peš. Kot je pokazala primerjalna raziskava potovalnih navad,[1]se v Nemčiji, ki je po večini tovrstnih kazalcev s Slovenijo zelo primerljiva, 27 % poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji: z avtomobilom se opravi 61 % poti krajših od 3,2 km. Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav z različnih področij, ima prijaznost mest za hojo ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

PiPi

Naš mali avto … souporaba avtomobila 1 na 1

Pogovor, Vodnikova domačija v Ljubljani, petek, 22. septembra 2017 ob 18:30

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno.

Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

A souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme, ali pa se sosedje in prijatelji organizirajo kar sami. O tem so bomo pogovarjali na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji na Dan brez avtomobila v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bosta delila Aleksander Vujović, ki si že leto in pol deli avto še z dvemi prijatelji, ter Urša Hribernik iz skupnosti PiPi. Uvod v souporabo avtomobilov bo predstavil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki bo tudi moderiral pogovor.

Vabljeni!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt