maj 2017

Prostorsko načrtovanje za varstvo okolja in ohranjanje narave

25. 05. 2017

Maja Simoneti

Danes novinarka Dnevnika Marjeta Kralj v svojem komentarju o ohranjanju narave in praznovanju Evropskega dneva Nature 2000 skozi aktualne primere pronicljivo opisuje razhajanja med ohranjanjem narave in varstvom okolja v slovenski praksi urejanja prostora. Ob tem namiguje, da varstvo okolja prazprav ni varstvo narave. Kako pa vi razumete dogajanje, ki smo mu priča v zadnjem času v slovenskem sistemu urejanja prostora in varstva okolja? Zdi se, kot da smo spet nekje na začetku, to je nekje v 50tih in 60tih letih 20. stoletja, ko je industrija že tako očitno ogrožala človekovo okolje, da so pametne glave nekje v ZDA pogruntale presoje vplivov na okolje (PVO) kot način pravočasnega preprečevanja negativnih posledic posegov v prostor na okolje. Od takrat so nasledniki pionirjev PVO razvili koncept presojanja tako v ZDA, kot v drugih ekonomsko najbolj razvitih državah, že v 70tih…

Sedlarjevo srečanje letos o urbani regeneraciji

24. 05. 2017

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije – DUPPS v petek 2. junija 2017 organizira v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO v Ljubljani že 28. Sedlarjevo srečanje zapored. Sedlarjeva srečanja so osrednja domača strokovna prireditev s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, ki redno odpira aktualna vprašanja o načrtovanju razvoja v prostoru in ponuja priložnost za izmenjavo mnenj in povezovanje med strokovnjaki iz različnih področij, ki se v praksi in javni upravi, v različnih vlogah ukvarjajo z vprašanji urejanja prostora. Za udeležbo na srečanju sta potrebna prijava in plačilo kotizacije. Letos se bodo zbrani na Sedlarjevih srečanjih posvetili urbani regeneraciji. Vprašanja urbane regeneracije se navezujejo na potrebo mest po razvoju, po zagotavljanju kakovosti bivanja in upoštevanju vedno bolj ozaveščene potrebe družbe po skrbni…

Urbano dimenzijo potrebujemo v kohezijski politiki tudi po 2020

18. 05. 2017

Urbana dimenzija je v zadnjih dvajsetih letih postala pomemben del evropske kohezijske politike EU. V programskem obdobju, ki traja do leta 2020, je približno 20 milijard evrov evropskih strukturnih skladov rezerviranih za projekte celostnega in trajnostnega urbanega razvoja. Projekti pokrivajo najrazličnejše teme, kot so socialna vključenost, koncepti za energetsko učinkovite soseske ali ustvarjanje lokalnih kreativnih grozdov. Lokalni projekti na temo socialne infrastrukture, urbane mobilnosti ali prenove stavb in javnih prostorov imajo to prednost, da ukrepe EU približujejo prebivalcem. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi politikami, ki za državljane EU pogosto ostajajo abstraktni, vzpostavljajo neposredno povezavo med projekti in prebivalci. Več ...

4 razlogi za spodbujanje hoje v mestih

03. 05. 2017

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora - IPoP

Pešci smo bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi. Danes se z avtomobilom opravi mnogo poti, ki bi jih lahko opravili peš. Kot je pokazala primerjalna raziskava potovalnih navad,[1]se v Nemčiji, ki je po večini tovrstnih kazalcev s Slovenijo zelo primerljiva, 27 % poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji: z avtomobilom se opravi 61 % poti krajših od 3,2 km. Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav z različnih področij, ima prijaznost mest za hojo ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt