V Celju o novih praksah upravljanja z javnimi zelenimi površinami

02. 11. 2016

V Celju je v okviru Meseca prostora v torek, 25. oktobra 2016, potekala mednarodna konferenca Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora – IPoP v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, pri katerem sodeluje tudi Skupnost občin Slovenije.

S konferenco v Celju nismo gostovali po naključju. Celje je namreč ena od slovenskih občin, ki se lahko pohvalijo z dobro organiziranim upravljanjem z javnimi zelenimi površinami in mestnim drevjem. V okviru občinske uprave deluje tudi režijski obrat, ki skupaj z javnim podjetjem skrbi za urejenost mestnih zelenih površin in tako pomembno povečuje učinkovitost občinske uprave pri urejanju. Rezultate njihovega dela smo si pod vodstvom predstavnikov občine in javnega podjetja v popoldanskem delu ogledali tudi med sprehodom po mestu. V razpravi pa smo slišali tudi spodbudna poročila o novih praksah urejanja, ki se porajajo v Celju in jih skozi različne prakse skušajo uveljaviti predstavniki civilne družbe, in ki so tudi vredne sistematične podpore.

Zbrane je tako na začetku nagovoril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Poudaril je, da se na občini zelo dobro zavedajo pomena zelenih površin za kakovost bivanja in tudi večfunkcionalno urejenih zelenih površin, da pa jim skrbi povzroča vse večje pomanjkanje sredstev.

Za njim je zbrane pozdravila tudi Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja z Ministrstva za okolje in prostor. Poudarila je, da je tema konference še posebej pomemben del programa Meseca prostora, ki letos poteka pod naslovom Spreminjajmo mesta, ne podnebja, urejanje zelenih površin pa je povezala tudi z aktualno konferenco Združenih narodov o razvoju naselij Habitat III in Novo urbano agendo.

Sledilo je predavanje, v katerem je Werner Rolf s Tehniške univerze v Münchnu predstavil delo in ugotovitve mednarodnega raziskovalnega projekta Green Surge. V njem poleg drugih evropskih partnerjev iz 11 držav sodeluje tudi Biotehniška fakulteta ljubljanske univerze. Namen projekta je razviti urbano zeleno infrastrukturo kot načrtovalski koncept za integracijo in promocijo biodiverzitete in ekosistemskih storitev ter ga prilagoditi lokalnim kontekstom. V delu projekta, ki ga vodi Tehniška Univerza v Münchnu (WP5: Green infrastructue planning and implementation), so izdelali oceno načrtovanja zelene infrastrukture v evropskih urbanih območjih ter identificirali in analizirali dobre prakse načrtovanja in izvajanja zelene infrastrukture. Na podlagi študij primerov, ki vključujejo 20 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljano, so med drugim prišli do štirih ključnih principov načrtovanja urbane zelene infrastrukture, to so: celostnost, multifunkcionalnost, povezljivost in socialna vključenost.

Druga tuja gostja konference Tamara Brajović deluje v eni od dunajskih pisarn urbane prenove (Gebietsbetreuung Stadterneuerung), ki se ponašajo s štiridesetletno tradicijo, na konferenco pa je prišla v imenu dveh mestnih oddelkov, oddelka za parke in rekreacijo (MA 42) in oddelka za urbano prenovo (MA 25). Povedala je, da je participacija pri urejanju zelenih površin, kot tudi drugih posegih v javnem prostoru izjemno pomembna, da ima številne funkcije ter prinaša več različnih koristi tako prebivalcem kot mestu. Na posameznih primerih zelenih ureditev je prikazala, da participacija krepi socialno integracijo, zmanjšuje vandalizem, spodbuja komunikacijo med različnimi družbenimi skupinami, dopolnjuje predstavniško demokracijo in kompenzira razlike v moči različnih družbenih skupin in posameznikov. Participacijo zato na Dunaju jemljejo zelo resno in zato sistematično podpirajo delo pisarn urbane prenove. V teh pisarnah delujejo skupine, v katerih so praviloma povezani arhitekti, krajinski arhitekti, sociologi in socialni delavci ter drugi strokovnjaki, ki si prizadevajo vzpostavljati aktivno interakcijo s prebivalci, vključevati različne skupine prebivalstva, še zlasti najbolj ranljive in izključene, ustvarjati prostor za dialog, spodbujati pogovor skozi zabavo in se približati ljudem v njihovem vsakdanjem življenju. Člani pisarne skrbijo za stalno podporo skupnosti pri urejanju lokalnega okolja.

Maja Simoneti​ je na podlagi izsledkov raziskave, v kateri se je ukvarjala s slovenskim sistemom urejanja javnih zelenih površin, govorila o vidikih upravljanja z javnimi zelenimi površinami v slovenskih občinah in o razvojnih izzivih. Izpostavila je problem odsotnosti strokovnih standardov in razlike med praksami občin in na ravni samih občin. Poudarila je, da so površine v središčih mest deležne veliko več pozornosti kot površine zunaj središč. V raziskavo je vključila 11 mestnih občin in ugotovila, da večina izvaja dejavnost z javnim podjetjem, ter da imata samo dve občini na področju zaposlenih več strokovnjakov. Izsledki raziskave in mednarodna praksa po njeni oceni kažejo, da so za izboljšanje razmer v Sloveniji pomembni ukrepanje države, umestitev urejanja javnih zelenih površin med cilje urbane politike in v okvire drugih povezanih razvojnih politik, kot sta zdravstvena in prometna, izmenjava izkušenj med občinami in spodbujanje razvoja dobrih praks. Del rešitev predstavljajo tudi nove prakse, kot so skupnostno urejanje in vključevanje prebivalcev v urejanje javnih zelenih površin, ki so že uveljavljene v tujini in se predvsem na pobudo nevladnih organizacij in prebivalcev porajajo tudi pri nas.

IMG_0295

Po kosilu smo se odpravili na sprehod po Celju, na katerem sta nam predstavnica Mestne občine Celje Valentina Glinšek in Miloš Milovanovič iz javnega podjetja Simbio, ki skrbi za celjske zelene površine, povedala, kako z medsebojnim sodelovanjem in poslušanjem prebivalcev skrbijo za zelene površine in drevesa v mestu. Ogledali smo si park, v katerem se zadržujejo srednješolci, razkošno dvorišče vrtca z velikimi drevesi in urejen drevored na nabrežju Savinje. Prisluhnili smo rešitvam s katerimi si občina in javno podjetje prizadevata zagotavljati kakovost urejanja in udeleženci sprehoda iz drugih občin so med razlago z zanimanjem povezovali svoje izkušnje s posameznimi celjskimi rešitvami.

V popoldanskem delu konference Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami smo prisluhnili primerom slovenskih izkušenj z inovativnim praksami iz Kočevja in Ljubljane. Alenka Korenjak​ je predstavila problematiko javnih površin v soseskah, s katero se Kulturno društvo  Prostorož poglobljeno ukvarja odkar je leta 2013 v ljubljanskem Savskem naselju naletelo na odprta vprašanja o lastništvu. V zadnjih dveh letih so raziskovanje razširili in poglobili v okviru projekta Javne površine v soseskah so pomembne. Ugotovili so, da je težava nizko zavedanje o večplastnosti tematike in slabo sodelovanje med sektorji, ki jih javni prostor zadeva. Težava, ki ovira tekoče vzdrževanje in prenovo, so neurejena lastniška razmerja in pomanjkanje sredstev za izvajanje prenove javnega prostora.

Senka Š. Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC je razložila pravno ozadje problematike urejanja javnih površin in opredeljevanja javnega dobra, kot ga določa ustava. Poudarila je, da pravna razrešitev lastniških vprašanj ni vedno nujna za kakovostno ureditev teh površin, ter da je veliko mogoče storiti z dobro komunikacijo in dogovori med vsemi deležniki. Hkrati pa je opozorila, da neurejena razmerja omogočajo, da se javni prostor kljub obstoječemu pravnemu varstvu nenehno izgublja, da odteka, in da bi si morale zato občine kot varuhi tega javnega dobra bolj aktivno prizadevati za njihovo ohranitev ter se zavedati tudi socialne funkcije lastništva. Celovita analiza pravnega položaja javnih in skupnih površin v Sloveniji je dostopna tukaj.

Tanja Štajdohar​ je kot krajinska arhitektka, lokalna aktivistka in zaposlena na Občini Kočevje predstavila izkušnje z urejanjem javnih zelenih površin v Kočevju. Te kažejo, kako dobro se lahko ujame delovanje civilne družbe in občine. Kot aktivna v lokalni iniciativi Uredimo in polepšajmo naše Kočevje je predstavila, kako si skupina angažiranih prebivalk prizadeva prepričati lokalno upravo, da je načrtovanje, urejanje in vzdrževanje zelenih površin enako pomembno kot planiranje grajenega prostora, ter da je v zelene površine tudi smiselno investirati. S številnimi akcijami in neštetimi urami prostovoljskega dela jim je uspelo urediti že več zelenih površin v Kočevju ter ozavestiti o pomenu zelenih površin in načrtovanju tudi druge, predvsem pa prepričati občino, da se sodelovanje obrestuje.

Rozalija Cvejić z ljubljanske Biotehniške fakultete je predstavila preobrazbo delno zaraščene in zamočvirjene parcele na obrobju ljubljanskega barja v živahen skupnostni javni prostor, ki je bila sprožena z že omenjenim projektom Green Surge, v katerem sodeluje tudi Mestna občina Ljubljana. V prenovo so vključili različne skupine mladih in se posebej posvetili ranljivi skupini osipnikov. LivadaLAB je tako uspešen domač primer vključujočega načrtovanja in upravljanja zelenih površin.

Udeleženci so se po koncu obeh sklopov predstavitev zapletli v zanimiv pogovor, ki ga je bilo na koncu kar težko končati. Dogodek v Celju je pokazal, zbralo se nas je kašnih sedemdeset udeležencev, da je vprašanje urejanja javnih zelenih površin zanimivo tako za občine in izvajalce javne gospodarske službe kot tudi za civilnodružbene skupine.

Foto_Alexia Spyridonidou10

Organizatorji se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo vsem nastopajočim govorcem in govorkam ter podpori Mestne občine Celje, ki nas je prijazno gostila v svojih prostorih in še zlasti predstavnici občinske uprave Valentini Glinšek in Milošu Milovanoviču iz podjetja Simbio, ki sta za nas pripravila zanimiv sprehod po mestu, ter Petru Medvedu, ki nam je pomagal pri organizaciji dogodka v Celju. Posebno hvaležni smo tudi upravi mesta Dunaj, konkretno Joachimu Chenu z oddelka za parke in vrtove, ki nas je povezal s kolegi iz dunajske pisarne urbane prenove in poskrbel, da je bila z nami Tamara Brajović ter Rozaliji Cvejič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je poskrbela za obogatitev programa s svojim nastopom in z gosti iz projekta Green Surge.

VIDEO:
Uvod in Bojan Šrot
Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami – 1. del
Nove prakse upravljanja z javnimi zelenimi površinami – 2. del

Predstavitve:
Main Principles for Urban Green Infrastructure Planning, Werner Rolf
Participation and urban green spaces: Vienna example, Tamara Brajović
Slovenski sistem urejanja javnih zelenih površin: razmere in izzivi, Maja Simoneti
Javne površine v soseskah so pomembne, Alenka Korenjak
JAVNE POVRŠINE, Analiza pravne ureditve in stanja, Senka Š. Vrbica
Vključevanje civilne družbe v urejanje javnih zelenih površin – primer občine Kočevje, Tanja Štajdohar
LivadaLAB, Rozalija Cvejić

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt