avgust 2016

Mestna občina Nova Gorica izbrana za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini

24. 08. 2016

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno–informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki. Slovenske občine so bile vabljene k prijavi interesa za izvedbo pilotnega projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v občini. Rok za prijavo interesa je bil 1. julij 2016, namenjen pa je bil občinam, ki želijo razviti in podpreti skupnostne modele delovanja in ki prepoznavajo svojo vlogo skrbnika količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Končna izbira občine je bila težka, saj je na razpis prispelo devet…

Katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

22. 08. 2016

Planet Zemlja vsako uro prejme toliko sončne energije, da bi z njo lahko pokrili celoletne svetovne potrebe po energiji. A kljub temu, da so tehnologije za izkoriščanje sončne energije in drugih obnovljivih virov že razpoložljive, na svetovni ravni 87 % energije pridobimo iz fosilnih goriv. Čeprav vemo, da povzroča podnebne spremembe in onesnažuje okolje, je raba fosilne energije še vedno 4-krat bolj subvencionirana od obnovljivih virov energije. Katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri prinaša strategije za razrešitev nekaterih tovrstnih »razvojnih« stranpoti, ki so se kot posledica izkrivljenih tržnih signalov, škodljivih subvencijskih politik in demokratičnega deficita nakopičile v zadnjih desetletjih. Prva polovica 21. stoletja je skrajni čas, da stopimo s teh stranpoti in uveljavimo strategije za doseganje celovite blaginje človeštva ob…

Kako trajnostna je vaša lokalna strategija?

19. 08. 2016

S pomočjo Referenčnega okvira za trajnostna mesta jo lahko ocenite in spremljate njen napredek. Referenčni okvir za trajnostna mesta (The Reference Framework for Sustainable Cities) je interaktivno orodje, namenjeno mestom in občinam kot pripomoček pri delu na področju celostnega trajnostnega razvoja mest. RFSC spletno orodje je brezplačno in enostavno za uporabo ter uporabnike s pedagoškim pristopom vodi skozi samooceno lokalnih strategij ali projektov in spremljanje napredka. Več ...

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt