julij 2016

Že poznate vsa nova URBACT omrežja?

19. 07. 2016

Tukaj je seznam novih akcijskih omrežij, ki so bila maja potrjena za izvajanje druge faze. Zdaj lahko obiščete tudi njihove spletne strani in izveste več o tem, kaj bodo počeli v naslednjih dveh letih. Več ...

Pogovorimo se o pametni specializaciji

18. 07. 2016

Peter Ramsden, povzeto po urbact.eu

Inovacije v kohezijski politiki so se iz štirih pilotov leta 1994 razvile v prehodne pogojenosti v predpisih za 2014–2020. To je kot prehod iz divjega roba v sam center politike. Za to programsko obdobje se predvideva, da je inovacijam namenjenih več kot 85 milijard evrov, kolikor je bilo za ta namen rezerviranih v prejšnjem programskem obdobju in znaša 25 % strukturnih skladov. Mesta bi morala igrati pomembnejšo vlogo pri pametni specializaciji in poganjati inovacije v kohezijski politiki. Več ...

Kaj si Evropejci želimo na svojem krožniku?

15. 07. 2016

Vse več ljudi se zaveda, da je kompleksnost obstoječih sistemov preskrbe s hrano, ki temelji na ekonomiji obsega, gospodarski, družbeni in okoljski izziv tako za mesta kot podeželje. Ozaveščenost potrošnikov o kakovosti hrane, njeni varnosti in vplivu na zdravje zahteva alternativne prehranske sisteme. Mnogi kmetje si želijo zagotoviti visoko kakovostne, zdrave in neoporečne pridelke, kar predstavlja tudi možnost za boljši zaslužek. Tesnejše povezave med podeželjem in mesti so koristne za družbo in okolje, poleg tega pa prispevajo tudi k regionalnemu gospodarskemu razvoju. AGRI-URBAN, nov URBACT projekt, bo ponovno premislil pridelavo hrano v malih in srednje velikih mestih, ki so specializirana na tem področju, in si prizadeval izboljšati transparentnost evropskega sistema preskrbe s hrano. Osnovna potreba po hrani je povezana z drugimi potrebami in ekosistemskimi storitvami…

Evropski teden regij in mest v Bruslju: prijavite se na URBACT delavnice!

14. 07. 2016

14. Evropski teden regij in mest (nekdanji dogodek Odprti dnevi), ki je posvečen lokalnim in regionalnim upravam, bo letos potekal med 10. in 13. oktobrom 2016. Osredotočal se bo na izzive, s katerimi se soočajo evropska mesta in regije ter pri tem upošteval implementacijski cikel programov evropske kohezijske politike, politične prioritete Evropske komisije in Odbora regij za 2016 kot tudi interese partnerskih regij in mest. Pod naslovom »Regije in mesta za trajnostno in vključujočo rast« bo organiziranih okrog 100 seminarjev, srečanj in delavnic, ki bodo sledili naslednji tematskim usmeritvam: - Trajna in trajnostna gospodarska rast - Vključujoča gospodarska rast - Poenostavljanje Evropskih strukturnih in investicijskih skladov Več ...

Uničenje parka leto dni pozneje

13. 07. 2016

Marko Peterlin

Pred letom dni smo prebivalci Ljubljane zgroženi spremljali uničenje žepnega parka na križišču Trubarjeve in Resljeve ceste s strani podjetja Hiša invest. Mnogim medijskim objavam, ki so beležile potek dogodkov, se je takrat pridružila tudi naša hitra analiza dogajanja. Kljub poletnemu mrtvilu je bil odziv javnosti buren, a uspeha ni prinesel. Tudi različne prijave na inšpekcijske službe so ostale brez učinka, med drugim odgovor na našo prijavo v zvezi z nezakonito postavljenimi oglasnimi panoji čakamo že skoraj leto dni. Jeseni je sledil posek še zadnjega velikega drevesa, ki se je izognilo poletnemu uničenju, kasneje pa še dokončno zaprtje zemljišča z gradbeno ograjo, čeprav na zemljišču formalno ne poteka nobena gradnja. Leto dni po uničenju parka se zgodba razvija v predvidljivo smer. S strani investitorskega podjetja napovedane novogradnje ni od nikoder pa…

Anketa o programu URBACT

01. 07. 2016

Vabimo vas, da izpolnite anketo o programu URBACT, s pomočjo katere želimo izboljšati aktivnosti Nacionalne URBACT točke. URBACT je pred nekaj meseci vzpostavil Nacionalne URBACT točke, ki komunicirajo o programu v svojih nacionalnih jezikih in organizirajo aktivnosti za mesta. S pomočjo ankete želi URBACT bolje spoznati način dela, mnenja in navade zaposlenih v mestnih upravah in lokalnih odločevalcev ter to upoštevati pri svojem nadaljnjem delu na področju urbanega razvoja. Na podlagi rezultatov ankete bomo poskušali izboljšati in okrepiti tudi aktivnosti Nacionalne URBACT točke za Slovenijo. Ste zaposleni v mestni ali občinski upravi? Se v kakšni drugačni vlogi ukvarjate z urbanim razvojem ali soustvarjate svoje mesto? Vzemite si 5–7 minut in pomagajte izboljšati aktivnosti Nacionalne URBACT točke za Slovenijo! Respondenti lahko ostanejo anonimni. Povezava do ankete…

Begunska kriza: kaj pomeni za Urbano agendo za Evropo?

01. 07. 2016

Laura Colini, URBACT

Urbana agenda za Evropo si prizadeva nasloviti največji val migrantov v Evropo po drugi svetovni vojni in njegov vpliv na mesta. Kako te ukrepe oblikovati v labirintu političnih in humanitarnih napetosti? Predstavljajte si srednje veliko evropsko mesto z 88.000 prebivalci, večina od njih so ženske in otroci. Toliko ljudi je v prvih šestih tednih leta 2016 s čolni prispelo v Evropo (Agencija ZN za begunce, UNHCR). Predstavljajte si srednje veliko mesto s slabimi storitvami in infrastrukturo s 46.000 prebivalci. Toliko ljudi je nastanjenih v novem grškem otočju begunskih taborišč (samo v taborišču Idomeni je nastanjenih okrog 11.000 migrantov) (UNCHR 2016). Odkar je Makedonija zaprla svoje meje in balkansko pot, so migranti ujeti v Grčiji. Več ...

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt