junij 2016

Nova urbana agenda se mora odločneje lotiti migracij

30. 06. 2016

Greg Scruggs, Citiscope

Trdnejše stališče do tega vprašanja v procesu Habitat III lahko podpre obetavne nove modele integracije migrantov in beguncev v mestih. Dadaab ima 330.000 prebivalcev in je tretje največje mesto v Keniji. Ustanovljeno je bilo leta 1992. Ne gre za eksperiment v mestnem načrtovanju, temveč za skupino begunskih taborišč, ki so jih Združeni narodi postavili za trume ljudi, ki so bežale pred državljansko vojno v Somaliji. Aprila je kenijska vlada naznanila, da bo največje taborišče na svetu, ki se še vedno širi, naslednje leto zaprla. To ni prva taka grožnja s strani kenijske vlade. Po nekaterih navedbah naj bi šlo samo za način zagotavljanja financiranja s strani mednarodne skupnosti. Kljub temu lahko kontroverzna odločitev povzroči selitev več sto tisoč ljudi iz taborišč v Nairobi – če jim bodo Kenijci dovolili ostati – ali nazaj čez mejo v velika mesta, kot…

Dogodek, ki ste ga že težko čakali!

27. 06. 2016

URBACT poletna univerza, ki bo potekala od 24. do 26. avgusta 2016, je enkratna izobraževalna izkušnja, namenjena izključno mestom, vključenim v URBACT omrežja. Tretja URBACT poletna univerza bo urbane strokovnjake in ljudi, ki delajo v mestnih upravah, opremila z novimi orodji in veščinami, s katerimi bodo lažje naslavljali lokalne urbane izzive in pripravili uspešne akcijske načrte, in sicer s sodelovanjem vseh sektorjev (celostni pristop) in vseh deležnikov (participativni pristop). Udeleženci bodo po poletni univerzi bolje opremljeni za pripravo in izvajanje celostnih trajnostnih strategij v svojih mestih tako za čas projekta kot tudi kasneje. https://www.youtube.com/watch?v=-49ajXw1nho Več ...

8 urbanih trendov zadnjih 20 let

23. 06. 2016

Gabriela Rico, Citiscope

World Cities Report – Poročilo o stanju svetovnih mest ponuja izčrpno analizo urbanih trendov – ravno pravočasno pred pogajanji o novi urbani agendi Objava Poročila o stanju svetovnih mest označuje še en mejnik v pripravi na Habitat III, vrh Združenih narodov o urbanizaciji, ki se bo odvijal jeseni. Obsežna in podrobna analiza razvoja mest v zadnjih dveh desetletjih je podlaga za strategijo, ki naj bi bila rezultat konference Habitat III, oziroma za novo urbano agendo. Poročilo je zelo zanimivo tudi za tiste, ki ne sledijo podrobno procesu priprave na Habitat III. Dokument, ki ga je objavil UN-Habitat (Program Združenih narodov za naselja), je analiza številnih izzivov in trendov, s katerimi se soočajo današnja mesta. Čeprav veliko obravnavanih izzivov ni novih (in veljajo za »trdovratne«), so se v zadnjih dveh desetletjih pojavili novi trendi razvoja urbanih območij.…

Dovolj za vse – video in materiali s konference

22. 06. 2016

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Inštitut za politike prostora in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij smo v petek, 17. junija, v Ljubljani organizirali nacionalno konferenco DOVOLJ ZA VSE - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Tukaj najdete materiale s konference. * Zapis delavniškega dela konference * Fotografije z dogodka (povezava) * Posnetek konference: - Konferenca: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri – 1.del - Konferenca: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri – 2.del * Predstavitve govorcev: - Molly Walsh, Friends of the Earth (povezava) - Rupert Gole, župan Občine Šentrupert (povezava) - Alenka Korenjak, članica društva ProstoRož (povezava) - Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora (povezava) - Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS (povezava) - Renata Karba, Umanotera,…

Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri

16. 06. 2016

Pred jutrišnjo nacionalno konferenco Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri je v založništvu Umanotere, društva Focus, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Inštituta za politike prostora izšel Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Govori o blaginji in o tem, da si blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki, ampak se moramo zanjo zavzeti kot skupnost. Bogastvo virov se pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje. Vodnik obravnava štiri ključna področja, na katerih lahko s trajnostnim skupnostnim upravljanjem z življenjskimi viri ustvarjamo blaginjo za posameznika, za skupnost in za planet: (1) urejanje prostora, (2) samooskrbo s hrano, (3) energetsko učinkovitost in oskrbo z energijo…

City makerji v Zaanstadu

07. 06. 2016

Petra Očkerl

Prejšnji teden, 30. maja 2016, so ministri držav članic, pristojni za urbani razvoj, podpisali Dogovor iz Amsterdama (Pact of Amsterdam), s katerim so začrtali novo urban agendo, ki predvideva aktivno vključevanje mest v oblikovanje EU zakonodaje, izboljšanje dostopa do EU finančnih virov in izmenjavo znanja na področju urbanega razvoja. Vzporedno z visokim srečanjem je potekal vrh lokalnih pobud – City Makers Summit. Udeleženci srečanja so s svojo agendo ali t. i. (Im)Pact of Amsterdam ministre pozvali naj v novih smernicah poudarijo tudi pomen angažiranih posameznikov in skupin, ki soustvarjajo mesto na lokalni, mikro ravni. V Amsterdamu smo se tako zbrali predstavniki vseh držav članic EU in predali sporočilo o pomenu lokalnih pobud. Ob tem smo se spoznavali med seboj in z okoljem, ki smo ga obiskali, se učili in se povezovali. Srečanja na temo urbanega razvoja že…

Druga URBACT delavnica – poročilo

03. 06. 2016

2. junija 2016 je na Jesenicah potekala druga delavnica za pripravo projektnih predlogov za razpis programa URBACT, tokrat na temo zelenih površin. Predstavniki mest so se spoznali s programom URBACT in podrobnostmi aktualnega razpisa ter glede na kratek rok z možnostmi, da se pridružijo omrežjem z definiranimi temami, ki še iščejo partnerje. V drugem delu smo se posvetili temi ozelenjevanja. Maja Simoneti je predstavila zgodovinski razvoj zelenih površin v mestih, njihovo funkcijo, prakso v Sloveniji ter aktualne trende in potenciale, po katerih se lahko zgledujemo. Sledila je razprava z udeleženci, v kateri smo spoznali izzive posameznih mest in poskušali najti skupne teme. Ugotovili smo, da se slovenska mesta soočajo s podobnimi izzivi kot mesta v drugih državah, kot so vzdrževanje in upravljanje zelenih površin, lastništvo zelenih površin v soseskah, ravnanje z zasebnimi…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt