marec 2016

Evropski viri financiranja za mesta

25. 03. 2016

Posvet o potrebah mest

Včeraj, 24. marca 2016, je v organizaciji SOS in IPoP v Ljubljani potekal dogodek Evropski viri financiranja za mesta – Posvet o potrebah mest. Predstavili smo različne evropske instrumente in programe, s katerimi lahko mesta oz. občine pridobijo sofinanciranje za svoje projekte vezane na urbani razvoj. Tomaž Miklavčič iz MOP je predstavil ESPON. ESPON je Mreža za spremljanje evropskega prostorskega načrtovanja. Podpira razvoj politike v zvezi s kohezijsko politiko EU. ESPON sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj na podlagi cilja 3 za evropsko teritorialno sodelovanje in 31 držav (27 držav članic EU ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). Nena Dokuzov iz MGRT je predstavila mehanizme CLLD in druge mehanizme za urbani razvoj. Posebni poudarek med predstavitvami je bil namenjen novemu razpisu programa URBACT, ki spodbuja izmenjavo znanja in izkušenj med evropskimi…

Odprt URBACT razpis za izvajalska omrežja

24. 03. 2016

Povzeto po spletni strani urbact.eu

Odprt je prvi razpis za izvajalska omrežja (implementation networks). Razpis je odprt od 22. marca 2016 do 22. junija 2016. Potem ko so se sredi marca dokončno oblikovala akcijska omrežja, ki so se prijavila na razpis lani spomladi, sedaj URBACT zbira prijave novih omrežij. Nova omrežja mest se ne bodo osredotočala samo na oblikovanje akcijskih načrtov, temveč predvsem na njihovo izvajanje, zato se imenujejo izvajalska omrežja (implementation networks). Glavni cilj izvajalskih omrežij je izboljšanje zmogljivosti evropskih mest za izvajanje celostnih strategij urbanega razvoja. Upravičenci so mesta iz 28 držav članic, Norveške in Švice: - mesta, občine in kraji (ne glede na število prebivalcev), - organi ožjih delov občin, kot so četrtne, krajevne in vaške skupnosti, - medobčinske uprave v urbanih območjih. S sodelovanjem v URBACT izvajalskem omrežju se povezujete…

Novi URBACT projekti v ospredje postavljajo ljudi

22. 03. 2016

Eddy Adams, povzeto po urbact.eu

Vsaka generacija URBACT projektov pripoveduje svojo zgodbo o spreminjajočih se prioritetah evropskih mest. Prejšnja generacija projektov se je zgoščala okoli tem, kot so prenova sosesk, mobilnost in zaposlovanje mladih. Zato je zanimivo pogledati nov val 21 URBACT akcijskih omrežij in ugotoviti, katere teme se ponavljajo. Ena od njih je gotovo sodelovanje ljudi pri oblikovanju politik. Seveda vsi URBACT projekti poudarjajo potrebo po sodelovanju najrazličnejših deležnikov, tako da je vključevanje prebivalstva do neke mere vedno prisotno. Toda tokrat je malo drugače. Upal bi si trditi, da ta krog projektov veliko več pozornosti posveča prebivalcem in njihovi aktivni vlogi pri urbanem razvoju. To nedvomno izhaja iz vse večjih dvomov o upravljanju na splošno, na vseh ravneh, in še zlasti nezaupanju v vladajoče institucije. URBACT v tem kontekstu deluje, kot je deloval že vedno:…

Zelena prestolnica Evrope, ki je zanimiva za mnoga mesta po svetu

16. 03. 2016

Marko Peterlin, izvirno objavljeno v Dnevniku

Naziv Zelene prestolnice Evrope, ki ga letos ponosno nosi Ljubljana, je resnično izjemno priznanje. Čeprav se v absolutnem merilu še težko primerjamo z vodilnimi svetovnimi zelenimi metropolami pa hitrost sprememb v Ljubljani dokazuje, da je tudi v manjših mestih in z omejenimi sredstvi mogoče narediti zelo velike korake v smeri trajnostnega razvoja mest. To je sporočilo, ki ni pomembno le za Evropo, ampak za večji del sveta, ki pač nima na voljo toliko sredstev kot bogata mesta Zahodne Evrope. Težko bi izpostavili posamezno področje, kjer je bil v Ljubljani napredek največji. Morda je najpomembnejša prav povezava ukrepov in sočasni pristop na več ključnih področjih, ki kaže na sistematično zeleno usmeritev mesta. Če bi se morali vendar opredeliti za posamezno področje, bi izpostavili preurejanje mestnega središča po meri pešcev in kolesarjev, pri čemer je še posebej…

Prometna kultura prijaznosti

16. 03. 2016

Marko Peterlin, izvirno objavljeno v glasilu Ljubljana

Prenovljeni osrednji del Slovenske ceste preživlja svojo prvo zimo. Čeprav je običajno pozimi na ulicah manj ljudi pa na Slovenski tudi v hladnem vremenu ne manjka življenja. Pred Konzorcijem med čakajočimi na avtobus urejene gospe hitijo z enega na drug sestanek, manjše skupine srednješolcev se med pogovorom in glasnim smehom počasi premikajo proti Nami, resni možakar jo mahne iz knjigarne naravnost preko ceste proti Knafljevemu prehodu, medtem ko pri pošti eden po eden kapljajo čez cesto turisti. Od Figovca počasi pripeljeta dva avtobusa in iz njih se na vse strani usujejo ljudje, iz druge smeri s Šubičeve zavije še eden. Za njim hitro poganja kolesar, ki je pripeljal izza Kazine. Dva druga kolesarja počasi manevrirata med pešci pred Konzorcijem in zavijeta po Šubičevi. Če vas zgornji opis navdaja z nelagodjem je to bodisi posledica moje pisunske nespretnosti bodisi…

Kultura prostora zdaj!

16. 03. 2016

Skupina Odgovorno do prostora! je danes predstavila publikacijo Kultura prostora in graditve zdaj!. S publikacijo stroka nagovarja odločevalce in jih opozarja, da so razmere v prostoru kritične in da je skrajni čas za odločne ukrepe. Publikacija je unikaten rezultat sodelovanja strokovnjakov z različnih strokovnih področij, ki se ukvarjajo s prostorom in graditvijo: arhitektov, krajinskih arhitektov, prostorskih načrtovalcev, geografov, geodetov in gradbenikov. Z njo spodbujamo ambiciozno snovanje nove prostorske politike dostojne nacionalnega potenciala prostora in ljudi v razvojno prelomnem času. Vsebina publikacije je osnova za oblikovanje pripomb stroke na predlog Zakona o urejanju prostora in bo poslej tudi merilo, s katerim bo skupina Odgovorno do prostora! ocenjevala predpise, ki urejajo ali imajo vpliv na področje urejanja prostora in graditve. Zato jo bomo tudi poslali…

Univerzalni temeljni dohodek: nora ideja ali zamisel, katere čas je prišel?

16. 03. 2016

Eddy Adams, povzeto po urbact.eu

Ob začetku novega leta sem razmišljal, katere velike ideje bi lahko zaznamovale to leto. Potem ko sem se nekaj časa sem se ukvarjal s to mislijo in opazoval dogajanje okoli sebe, sem presenečeno ugotovil, da bi ena od njih lahko bila povezana s socialno reformo. Zdi se, da je po nekaj letih stagnacije in paraliziranosti mogoče na tem zloglasno zapletenem področju javne politike zaznati sveže ideje in inovacije v različnih delih Evrope. Čeprav gre za vprašanje, ki se tiče predvsem ukrepov nacionalne politike, je zanimivo, da se mnogi zanimivi premiki odvijajo v mestih in regijah. Razprave in željo po eksperimentiranju v zadnjem času sproža predvsem koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Koncept UTD obstaja že dolgo, dovolj dolgo, da ga je med drugimi zagovarjal tudi Thomas Paine. Bistvo koncepta je, da država zagotovi osnovni dohodek vsem državljanom ne glede na…

Deset let politik prostora

01. 03. 2016

Deset let obstoja ni nek dosežek, ki bi bil nujno zanimiv še za koga drugega kot za slavljenca. A vseeno smo kar malo ponosni. V razvpito nestabilnem svetu nevladnih organizacij se je po skoraj 100 projektih s področij participacije, urbane prenove, trajnostne mobilnosti in novih prostorskih praks že vredno ozreti okoli in preveriti, ali smo se spremenili le mi, ali se je zaradi nas morda vsaj malo spremenil tudi svet okoli nas. Kaj? Ko smo se ustanavljali, se na primer o nevladnih organizacijah na področju prostora sploh še ni govorilo. Danes se o njih ne le govori, pač pa se učinki njihovega delovanja mnogim prebivalcem že poznajo v vsakdanjem življenju, prvim društvom na tem področju pa je bil priznan status delovanja v javnem interesu. K obojemu smo skupaj s partnerskimi organizacijami v Mreži za prostor pomembno prispevali. Prav sodelovanje v nevladnem sektorju nas je verjetno…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt