januar 2016

IPoP in SOS izbrana na razpisu za podporo izvajanju urbane politike

22. 01. 2016

Inštitut za politike prostora je bil skupaj s Skupnostjo občin Slovenije izbran na razpisu Ministrstva za okolje in prostor za izvedbo projekta »Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT« (javno naročilo št. 430-277/2015). Partnerja sta na razpis oddala skupno ponudbo 11.12.2015, pogodba o izvajanju projekta pa je bila podpisana 20.1.2016. IPoP in SOS bosta s svojimi aktivnostmi ministrstvu nudila podporo pri izvajanju ciljev urbane in prostorske politike v Republiki Sloveniji, zlasti pri prenosu dobrih praks, ki so bile razvite v programu URBACT. Ministrstvo želi s tem spodbuditi uspešen prenos praks na področju urbanega razvoja in priprave celovitih urbanih politik v slovensko okolje. Poleg podpore pri učenju in uvajanju tujih praks bodo slovenske občine in drugi upravičenci deležni tudi pomoči pri pripravi projektnih predlogov za kandidature na razpisih programa…

Seminar fi-compassa: Finančni instrumenti v okviru skladov ESI

11. 01. 2016

Udeleženci seminarja bodo razširili svoje razumevanje delovanja finančnih instrumentov v okviru skladov ESI 2014–2020. Spoznali se bodo s študijami primerov, priložnostmi, ki jih ponuja zakonodajni okvir za 2014–2020, priročniki, izdanimi pri fi-compassu za podporo vzpostavljanju finančnih instrumentov, ter najnovejšimi smernicami Evropske komisije. Del seminarja bodo tudi delavnice z bolj praktičnim pristopom. Komu je seminar namenjen? Seminar je namenjen organom upravljanja za sklade ESI, drugim javnim službam v Sloveniji, ki so neposredno povezane z oblikovanjem, izvajanjem in spodbujanjem uporabe finančnih instrumentov v skladih ESI. Dobrodošli so tudi javni in zasebni finančni posredniki kot tudi potencialni končni prejemniki in drugi akterji, ki podpirajo izvajanje finančnih instrumentov. Kje? Grand Hotel Union Ljubljana, Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija…

Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane

07. 01. 2016

Publikacija Celovita urbana prenova, ki sta jo konec leta 2015 skupaj pripravila IPoP in prostoRož, obravnava celovito urbano prenovo skozi primere dobre prakse iz soseščine – primera Dunaja in Salzburga ter domač primer ljubljanskega Savskega naselja. Zadnji del publikacije je priročnik za izvajalce urbane prenove z naborom orodij, predstavitvijo načel ter napotki za mesta in občine. Kaj je celovita urbana prenova? Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. Pojem se pogosto uporablja kot sinonim s sorodnim pojmom urbana regeneracija, pri čemer je pod pojmom urbana prenova pogosto razumljena predvsem fizična prenova, ki lahko vključuje tudi obsežnejše…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt