september 2015

Kje je prostor?

19. 09. 2015

Sporočilo za javnost projekta Kje je prostor?

V Slovenj Gradcu se je v petek, 18. septembra 2015 uradno otvoril projekt »Kje je prostor?«, ki bo en mesec z vrsto dogodkov, delavnic in novih vsebin poživljal dogajanje v mestnem jedru. S prvim tovrstnim projektom začasne rabe prostora na Koroškem, ki je povezal lastnike več kot 3.000 m2 praznih prostorov v centru mesta in začasne najemnike, želijo mladi opozoriti na neizkoriščen prostorski potencial mesta, posameznikov in lokalne skupnosti. Na otvoritvenem dogodku so organizatorji skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec predali prazne prostore v uporabo prijavljenim najemnikom, ti pa jih bodo v času trajanja projekta lahko uporabljali brezplačno za izvajanje svoje dejavnosti. Slovenj Gradec se, podobno kot številni drugi kraji po Sloveniji, sooča z zamiranjem mestnega jedra. Na zaskrbljujoče stanje kaže vedno večje število praznih prostorov, ki siromašijo…

Potrjena so nova Urbactova akcijska omrežja! Pridružite se zdaj!

17. 09. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

URBACT je potrdil 21 novih akcijskih omrežij, ki bodo s skupnimi močmi pripravljala akcijske načrte za posamezna mesta. Omrežja bodo z aktivnostmi začela že v tem mesecu, med drugim bodo iskala dodatne partnerje. Če vas zanima sodelovanje v katerem od omrežij, kontaktirajte predstavnike vodilnih partnerjev na spodnje kontakte. Tukaj je vseh 21 omrežij, z informacijami o partnerjih in kratkimi opisi.   2C   Vodilni partner: Neapelj (Italija) Partnerji: Maribor (Slovenija), Liverpool (Velika Britanija), Lublin (Poljska) Kratek opis projekta: Oživljenje slabo izkoriščenih stavb in območij v mestih z namenom zagotavljanja prostorov za funkcije, ki temeljijo na skupnem dobrem. Kontakt: Gaetano MOLLURA, gaetano.mollura@comune.napoli.it   AGRI-URBAN   Vodilni partner: Baena (Španija) Partnerji: Cesena (Italija), Fundao (Portugalska), Marchin (Belgija), Pyli (Grčija),…

Si lahko obetamo vrnitev javnih arhitekturnih natečajev?

16. 09. 2015

Mreža za prostor, sporočilo za medije

Javnih arhitekturnih natečajev ni več. Ker zakonodaja omogoča skoraj popolno izogibanje njihovi izvedbi, se jim velika večina javnih naročnikov izogne, s tem pa se pogosto izognejo tudi odgovornemu načrtovanju investicij. Predlog novega Zakona o javnem naročanju, ki ga je vlada poslala v parlament konec julija, je priložnost, da se to napako popravi. A zaenkrat vsebuje še vrsto pomanjkljivosti. V Sloveniji smo imeli več desetletij delujoč sistem javnih natečajev za večje javne investicije. Rezultat tega sistema je bila visoka kvaliteta arhitekturne produkcije večjih javnih investicij in živahna arhitekturna scena. S spremembo dela enega samega člena Zakona o graditvi objektov v letu 2008 je bila v praksi ukinjena obveznost javnih naročnikov, da za večje javne investicije izvedejo javne natečaje. Sprememba, ki je bila sprejeta brez javne razprave, je povzročila, da javnih…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt