avgust 2015

Od skupnostnih praks k javnim politikam

26. 08. 2015

Izid druge številke Prostorov sodelovanja smo v ponedeljek, 24. avgusta 2015, na Fakulteti za arhitekturo pospremili s posvetom o skupnostnih praksah v urejanju prostora. Zbornik prispevkov je dostopen spodaj. Na skupnostne prakse smo s posvetom želeli pogledati s širše perspektive ter jih prek primerjave z Dunajem in Seulom postaviti tudi v kontekst globalnega gibanja. V uvodu je Marko Peterlin pojasnil pojem skupnostnih praks v urejanju prostora, njihov pomen za urbani razvoj ter načel odnos z javnimi politikami na področju urejanja prostora. Predstavil je tudi motive za organizacijo posveta in okoliščine nastanka nove številke publikacije Prostori sodelovanja. Metodologijo priprave publikacije je kasneje podrobneje pojasnil Urban Jeriha. Matevž Straus je pripravil pregled skupnostnih praks na Dunaju, kjer so te zelo razširjene na različnih področjih, njihovo povezovanje pa…

Zagovorniki okolja so zaživeli

18. 08. 2015

Zaživela je mreža in spletna stran Zagovornikov okolja. To je pomemben korak na področju pravnega varstva okolja in prostora v naše skupno dobro, saj bo mreža zagotavljala pošteno in neodvisno pravno podporo reševanju problemov onesnaženja in ogrožanja okolja. Na Zagovornike okolja se lahko obrnejo predvsem nevladne organizacije, civilne iniciative in lokalne pobude in sicer preko uporabe spletnega obrazca. Koordinator mreže Zagovornikov okolja je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Pravico do zdravega življenjskega okolja imamo vsa živa bitja, naši življenjski viri pa so vsak dan bolj ogroženi. Dihate slab zrak, ker izpusti bližnje tovarne presegajo vse mejne vrednosti, čeprav je na papirjih vse v redu? Ogrožate svoje zdravje, ker jeste domačo zelenjavo, ki je zrasla v zastrupljeni zemlji? Vas skrbi krčenje habitatov ogroženih živali? Menite,…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt