julij 2015

Oglasni panoji namesto parka

16. 07. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Uničenje žepnega parka in postavitev reklamnih panojev na križišču med Resljevo in Trubarjevo v Ljubljani, ne da bi sploh šlo za gradnjo, je namerna degradacija prostora najslabše vrste. Poseg upravičeno sproža burne odzive in vprašanja, kako je do tega lahko prišlo? Česa občina ni naredila, pa bi lahko, da park, kot urejena površina v javni rabi, ne bi bil obravnavan zgolj kot zemljišče? In kako ima lahko lastnik tako nizko stopnjo prostorske kulture, da v parku ne vidi nobene druge vrednosti kot je prihodek od reklamnih panojev? Ali je mogoče, da je uničenje parka ter postavitev reklamnih panojev in ograje na tak način legalno? Na primeru nesrečnega parka se je strnilo skoraj vse, kar je narobe z urejanjem prostora v naših mestih. Začelo se je z denacionalizacijo leta 2006, ko je bilo zemljišče kljub temu, da je šlo za urejeno javno površino, vrnjeno v naravi,…

Begunci lahko pomagajo pri oživljanju zapuščenih prostorov v mestih!

14. 07. 2015

Pred meseci, ko begunska kriza kljub resnosti razmer še ni dosegla vse Evrope, smo skupaj s partnerji v Nemčiji in na Finskem na razpisu Advocate Europe predlagali projekt Refugees for Co-creative Cities, ki begunce vključuje v oživljanje zapuščenih prostorov v mestih. Včeraj smo prejeli dokončno potrditev, da smo s prijavo v hudi konkurenci več sto projektov uspeli! S pomočjo primerjave in izmenjave praks med različnimi mesti ter pilotnega primera v Oberhausnu v Porurju bo projekt lahko služil tudi kot prototip za podobne projekte v drugih mestih po Evropi. Kot so organizatorji razpisa zapisali v argumentaciji odločitve o podpori, se projekt odziva na potrebo po novi 'kulturi dobrodošlice' do beguncev v vsej Evropi. Združuje zanimivo mešanico lokalnih intervencij in vseevropske izmenjave idej in praks skozi nekonvencionalen pristop z velikim potencialom za nadgradnjo in…

Zaposlovanje mladih v evropskih mestih – kako lahko mesta sodelujejo z delodajalci?

08. 07. 2015

Mike Campbell; prevod in priredba Petra Očkerl

»Zaposlitve ustvarjajo delodajalci.« Mesta, ki želijo mladim pomagati pri zaposlovanju, morajo sodelovati z delodajalci. Za uspeh je potrebno ustvariti več in boljše zaposlitve za mlade. Kar pomeni, da delodajalci, veliki ali mali, javni ali zasebni, bodisi iz lokalnih zagonskih podjetij in mikropodjetij ali nacionalnih in mednarodnih korporacij s podružnicami v mestu, zaposlujejo več mladih, jih obdržijo na delovnih mestih, spodbujajo njihov razvoj ter jim nudijo različne priložnosti. Mesto mora ukrepe za zaposlovanje mladih organizirati okrog sodelovanja z delodajalci. To je odlomek članka iz Urbactove kapitalizacijske publikacije Job Generation for a jobless generation. Več tukaj. Pri delu z mesti v okviru programa URBACT smo naleteli na več primerov, kjer se mesta osredotočajo na potrebe delodajalcev, vse od sodelovanja s šolami do neposrednega spodbujanja delodajalcev,…

Enajsto srečanje Mreže za prostor v Mariboru

07. 07. 2015

Poročilo s srečanja članov Mreže za prostor

Članice Mreže za prostor smo se 3. julija 2015 srečale v Mariboru na že enajstem srečanju v šestih letih obstoja. Rajzefiber biro in društvo Hiša! sta nam posodila svoje enkratno dvorišče. Redna srečanja članov mreže so ključna za izmenjavo izkušenj med članicami, za preveritev poslanstva in strateških usmeritev mreže in posameznih delovnih skupin. Tokratno srečanje je bilo pomembno tudi zato, ker je prihodnje financiranje dejavnosti mreže zelo negotovo. Zato je potrebno jasno opredeliti javne koristi v zvezi z aktivnostmi delovnih skupin in mreže kot celote. Srečanje se je začelo s predstavitvijo sodelujočih, nadaljevalo pa s predstavijo gradiva z delavnice o virih za lokalne projekte, ki je dejansko predstavilo osnove strateškega načrtovanja projektov za nevladne organizacije. Gradivo, ki so ga pripravili izvajalci iz Kreativnega centra Poligon, je izpostavilo…

Sedem evropskih mest išče nove ideje za stare stavbe

07. 07. 2015

S problemom praznih stavb se danes soočajo mnoga mesta po Evropi, še posebej pereča pa je ta težava v majhnih in srednje velikih mestih na njeni periferiji. Inštitut za politike prostora je (IPoP) je partner v evropskem projektu »New ideas for old buildings«. Projekt izvaja sedem majhnih in srednje velikih evropskih mest od Baltika do Balkana: Liepaja v Latviji, Oberhausen v Nemčiji, Nikšić v Črni Gori, Pula na Hrvaškem, Beograd v Srbiji ter Ajdovščina in Maribor v Sloveniji. Vsa se srečujejo s skupnim problemom ekonomskega in družbenega nazadovanja in želijo najti učinkovite in demokratične rešitve za oživljanje mest in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Projekt vodi občina Ajdovščina, ki je v preteklosti že uspešno iskala rešitve za prazne stavbe v javni lasti z oživljanjem in predelavo starih vojašnic v mladinski center, knjižnico, fakulteto,…

Urbactove kapitalizacijske delovne skupine objavile svoje rezultate!

07. 07. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako se spopasti z urbanimi izzivi, kot so urbane ekonomije, ustvarjanje zaposlitev, trajnostna regeneracija in socialne inovacije? Odgovor na to vprašanje in primere, kako se evropska mesta lotevajo teh izzivov, najdete v najnovejših Urbactovih publikacijah. Nedavno objavljene publikacije Urbactovih delovnih skupin mestom ponujajo konkretne primere in orodja, s katerimi se urbani strokovnjaki in tisti, ki delajo na mestnih upravah po Evropi, odzivajo na urbane izzive. Vsaka od publikacij se osredotoča na svojo temo – urbane ekonomije, ustvarjanje zaposlitev, trajnostna regeneracija in socialne inovacije – ter na primerih mest predstavlja dobre prakse. Čeprav publikacije obravnavajo različne teme, so močno povezane med seboj, kar izpostavlja pomen celostnega reševanja teh izzivov. »Vse bolj se poudarja, da morajo mesta poiskati domače pristope.« Kot poudarjajo avtorji publikacije…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt