junij 2015

Indijska pametna mesta

24. 06. 2015

Eddy Adams, Urbactov strokovnjak

Od vseh barov na svetu … Ta zgodba se začne v baru. Ampak ne v katerem koli baru. Temveč v baru pod milim nebom na strehi supermoderne steklene zgradbe. To je bar z boksarskim ringom, v katerem najstniška tajska boksarja neusmiljeno udrihata drug po drugem, opite stranke pa ju spodbujajo ob razbijajoči rap glasbeni podlagi. Žurersko vzdušje kliče … petek zvečer je! V baru v Delhiju v Indiji. Samo deset minut potem, ko zapustimo to filmsko sceno kot iz Volka z Wall Streeta, se znajdemo v taksiju na poti na letališče, izgubljeni v labirintu prašnih neosvetljenih vaških ulic. Nobenih smerokazov, pred avtomobilom se vsake toliko znajde kakšna žival. Taksist deluje, kot da je star dvanajst let, in očitno se mu niti sanje ne, kje je. Lepota Indije je v njenih nasprotjih. Pametna mesta? Kasneje ta mesec, bo premier Narendra Modi zagnal prvo tekmovanje pametnih mest v Indiji (Smart…

Javni uslužbenci proste reje

23. 06. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Javni uslužbenci so lahko inovativni. To je najpomembnejša lekcija projekta Innova.to. Če so javni uslužbenci in zaposleni v mestnih in občinskih upravah inovativni, se sodelovanje z občani močno izboljša, saj inovacije, ki jih predlagajo, ne predstavljajo tako velikega izziva obstoječim pravilom in strukturam odločanja. (more…)

Dobrodošel vpogled v stanje prostora pri nas

05. 06. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Ministrstvo za okolje in prostor je prvič po letu 2001 pripravilo celovit pregled stanja v državi na področju urejanja prostora. V dokumentu z naslovom "Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije" povzema ključne značilnosti in trende prostorskega razvoja v Sloveniji, nudi pregled izvajanja politike prostorskega razvoja v zadnjem desetletju in podaja priporočila za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. V dokumentu, ki je trenutno v fazi osnutka, in glede katerega ministrstvo pričakuje pripombe in predloge do 12. junija 2015, najdemo vrsto zanimivih novih podatkov in kart, ki omogočajo svež vpogled v stanje prostora pri nas. Spreminjanje prostora zaradi delovanja človeka imenujemo prostorski razvoj in je med drugim tudi posledica izvajanja različnih javnih politik. Poleg prostorske politike so to tudi npr. prometna, energetska, kmetijska ali socialna politika. Vpliv…

»Vedel sem, da ne bomo samo sedeli na konferenci in spali«

05. 06. 2015

Ségolène Pruvot; prevod in priredba Petra Očkerl

… vsi udeleženci so bili del procesa in to ustvarja neverjetno navdušenje. Po mnenju udeležencev Urbactov festival mest – čeprav se ga je udeležilo več kot 470 ljudi – ni bil običajna konferenca: vsak je bil avtor svoje učne poti. Lahko bi rekli, da je toliko različnih izkušenj, kot je bilo udeležencev. Tukaj je nekaj ključnih elementov festivala, ki jih predstavljamo v besedi, sliki in videu. Gibanje Bistvo mest je gibanje ljudi in tak je bil tudi festival. Od vsega začetka pa do konca se je udeležence spodbujalo k razgibavanju teles in možganov. Celo poseben zvok je naznanjal, da se je treba začeti premikati. Stali smo, hodili, premikali škatle, hodili od ene aktivnosti k drugi … Nekaterim udeležencem se je dogodek zdel celo fizično utrujajoč! Ni prav to značilno za festivale? Malo utrujenosti, doživljanje na lastni koži, angažiranost telesa in misli, ki…

Nevladne organizacije, vsebinske mreže in njihov pomen za družbo

05. 06. 2015

Sreda, 10. junij 2015, med 10. in 14. uro, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana

Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij, pri katerem sodeluje tudi Mreža za prostor, vljudno vabi na nacionalno konferenco, ki je umeščena v čas pisanja nacionalne strategije za razvoj nevladnih organizacij in priprave morebitnih novih modelov financiranja vsebinskih mrež. Vsebinske mreže povezujejo nevladne organizacije (NVO) na različnih področjih, ki so za posameznike in družbo pomembne, kot take pa tudi lažje odgovarjajo na potrebe v širšem družbenem okolju. Namen konference je predstaviti potenciale nevladnih organizacij, predstaviti vlogo vsebinskih mrež sedaj in opredeliti njihovo vlogo v prihodnje. S konferenco želi konzorcij spodbuditi dialog med samimi nevladnimi organizacijami ter med NVO in javnim sektorjem. Govora bo o potencialih in potrebah vključevanja NVO v celostni razvoj Slovenije. Vsebinske mreže lahko veliko doprinesejo k razvoju posameznih…

Pobuda za ureditev sistemskega financiranja okoljskih nevladnih organizacij

04. 06. 2015

Pomembna vloga okoljskih nevladnih organizacij Nevladne organizacije in organizirana civilna družba ključno prispevajo k razvoju in uresničevanju demokracije in človekovih pravic. Z vključevanjem velikega števila posameznikov predstavljajo pomemben sestavni del participacije v odprti demokratični družbi. V procesu odločanja lahko bistveno prispevajo s svojim znanjem in neodvisno strokovnostjo. Na področju okolja so nevladne organizacije pomemben akter sodelovanja, saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Uveljavljajo načela varstva okolja in narave ter trajnostnega razvoja na vseh ravneh političnega odločanja in delovanja. Najpomembnejše področje delovanja okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij je vplivanje na oblikovanje politike in zakonodaje v Sloveniji in na ravni Evropske unije, ter ozaveščanje javnosti na…

Okoljske nevladne organizacije se borijo za obstanek

04. 06. 2015

Sporočilo za javnost

Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je zaradi neustreznih pogojev financiranja resno ogroženo. Kljub pomembni vlogi v družbi, veliki podpori in zaupanju javnosti, Slovenija ne skrbi za svoje okoljske organizacije, zato so se organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo odločile, da o svojem položaju spregovorijo na glas in so ob svetovnem dnevu okolja zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone. Ohranjeno in čisto okolje je ena tistih izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo. Okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa največji izzivi, ki so pred njo. Okoljske nevladne organizacije so vitalni steber varovanja okolja v Sloveniji, ki sicer svojega glasu nima, in edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo. Na področju okolja lahko le strokovne in neodvisne…

Inovativno učenje – Urbactov festival mest

04. 06. 2015

Sally Kneeshaw; prevod in priredba Petra Očkerl

Urbactov festival mest, ki se je odvijal med 6. in 8. majem v Rigi, si je prizadeval navdihniti urbane prihodnosti z inovativno izmenjavo in učenjem. Eden od ključnih ciljev programa URBACT je podpirati mesta in njihove zmogljivosti pri razvoju in implementaciji celostnih urbanih strategij in ukrepov. Dogodki, kot je Urbactov festival mest, so del širše strategije programa, ki jo sestavljajo še omrežja mest, kapitalizacija urbanega znanja in drugi dogodki (poletne univerze, seminarji za lokalne podporne skupine in izobraževanja za lokalne politike, ki so potekali po vsej Evropi). URBACT ima ogromno izkušenj z oblikovanjem in izvajanjem inovativnih učnih doživetij. Študija Ekosa, ki je bila objavljena leta 2014, pravi: »Urbactov pristop k uporabi najsodobnejših natančno dodelanih in komplementarnih konceptov učenja je brez primere. Ta pristop vključuje elemente konceptov kolektivnega…

Vrtičkarstvo – vsako mesto ima svojo zgodbo

03. 06. 2015

Maja Simoneti, IPoP

Pred dobrim tednom dni je bil v okviru festivala Chelsea Fringe Ljubljana v Botaničnem vrtu posvet o vrtičkarstvu: Urbano vrtnarjenje v Zeleni prestolnici Evrope. Organizatorji, Zelemenjava, Inštitut za politike prostora in Delovna skupina za vrtičkarstvo pri Mreži za prostor so k besedi povabili goste iz Zagreba, Dunaja, Skupnosti občin Slovenije in Ljubljane. V dobrih treh urah zanimivih predstavitev in živahne razprave je 45 udeležencev posveta lahko ugotovilo, da je vrtičkarska praksa povsod zelo živa in da se načini urejanja pogojev za vrtnarjenje med mesti precej razlikujejo. Uvodoma je Maja Simoneti predstavila izkušnje Ljubljane, ki se lahko pohvali z dolgo tradicijo urejanja razmer za vrtnarjenje in tudi z veliko pestrostjo pojavnih oblik vrtičkarskih območij, na katerih se zelo učinkovito razvijajo različni novi programi. Ljubljanske raziskave kažejo, da imajo…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt