Inovativno učenje – Urbactov festival mest

04. 06. 2015

Sally Kneeshaw; prevod in priredba Petra Očkerl

Urbactov festival mest, ki se je odvijal med 6. in 8. majem v Rigi, si je prizadeval navdihniti urbane prihodnosti z inovativno izmenjavo in učenjem. Eden od ključnih ciljev programa URBACT je podpirati mesta in njihove zmogljivosti pri razvoju in implementaciji celostnih urbanih strategij in ukrepov. Dogodki, kot je Urbactov festival mest, so del širše strategije programa, ki jo sestavljajo še omrežja mest, kapitalizacija urbanega znanja in drugi dogodki (poletne univerze, seminarji za lokalne podporne skupine in izobraževanja za lokalne politike, ki so potekali po vsej Evropi).

URBACT ima ogromno izkušenj z oblikovanjem in izvajanjem inovativnih učnih doživetij. Študija Ekosa, ki je bila objavljena leta 2014, pravi: »Urbactov pristop k uporabi najsodobnejših natančno dodelanih in komplementarnih konceptov učenja je brez primere. Ta pristop vključuje elemente konceptov kolektivnega učenja (collective learning) in delovnih skupnosti (communities of practice), usklajen pa je tudi s pristopom akcijskega učenja (action learning).« Z novim dogodkom – festivalom mest – smo želeli mesta iz vse Evrope pripeljati skupaj in jim ponuditi novo vrsto platforme za učenje in iskanje navdiha za urbane prihodnosti.

Urbact festival

Prijave smo zaprli mesec pred dogodkom in glede na vibracije na samem dogodku in formalne odzive smo lahko prepričani, da je 470 ljudi, ki so se udeležili dogodka, uživalo. 91 % (od tistih, ki so izpolnili evalvacijski vprašalnik) jih je celo potrdilo, da se je njihovo splošno znanje po festivalu izboljšalo.

Kaj pa vemo o tem, kako se mesta učijo? Kako Urbactov pristop prilagoditi festivalu ? Kaj je vplivalo na uspeh festivala? Tukaj je retrospektivni razmislek  o tem, kako zastaviti tak festival.

Uravnotežen program z raznolikimi tematskimi prispevki

Teme posameznih aktivnosti so bile skrbno izbrane tako, da so zajele različne urbane izzive in predstavile Urbactovo znanje. Okoljska, gospodarska in družbena vprašanja so ilustrirali primeri iz vseh koncev Evropske unije. Predstavljeni so bili aktualni načini razmišljanja in delovanja neposredno iz mest, ki so pokrivali teme socialnih inovacij, kompaktnih mest, trajnostne prenove, mobilnosti in mnogih drugih. Vsak udeleženec je lahko sam izbral, kaj ga zanima in pri kateri aktivnosti si želi sodelovati, in tako je vsak sam oblikoval svoje individualno festivalsko doživetje.

Urbactovo znanje

Strokovnjaki, vodje sprehodov (walkshops), moderatorji delavnic, govorniki na jutranjih navdihujočih predavanjih (Get Inspired) in gostitelji spoznavnih delavnic Meet te Cities so bili vsi izbrani iz bazena znanja, ki je nastal v okviru programa URBACT II, in iz partnerskih mest. Hišna znanja torej. To so ljudje, ki se zavedajo nujnosti celostnega in participativnega pristopa, ki poznajo Urbactovo metodo, ki so pripravljeni deliti svoja spoznanja in eksperimente, tako poraze kot uspehe in to na domiseln način, ki spodbudi razmišljanje. Vse aktivnosti so vključevale praktične in konkretne predloge za orodja in rešitve, ki jih mesta lahko uporabijo. Pogosto lahko prenos tudi čisto malih idej za različne urbane pristope spodbudi manj vidne, a pomembne izboljšave praks »doma«. Vemo, da lahko te male ideje, ki jih dobimo neposredno od drugih mest, zelo močno vplivajo na spremembe uveljavljenih praks.

Visoka stopnja interaktivnosti

Omogočiti interaktivnost na tako velikem dogodku je bil precejšen logistični izziv. Delo v majhnih skupinah je potekalo kar štirikrat v okviru različnih aktivnosti. Skupine so bile načrtovane tako, da so imele po 5–6 članov, ki so se vsakič zamenjali. Tako se je bilo mogoče prijetno pogovarjati, udeleženci so spoznavali nove ljudi in prišli v stik z udeleženci, ki so sodelovali pri drugih aktivnosti kot oni sami. Izmenjava informacij o različnih temah je bila tako maksimalna, udeleženci spoznali različne teme in perspektive.

Urbact festival3

Združevanje različnih učnih metod

Iz izkušenj partnerskih omrežij vemo, da je treba uporabljati orodja, s katerimi podpiramo vizualno, slušno in kinetično učenje ter da so praktične izkušnje učinkovite za skupine urbanih strokovnjakov iz različnih držav, od katerih večina ni naravnih govorcev angleščine. Vse aktivnosti so bile podkrepljene z vizualnimi sporočili in predstavitvami. Večina jih je vključevala tudi fizično gibanje. Z menjavo skupin in lokacij za vsako aktivnost se poveča kreativni potencial in udeleženci ne obtičijo na enem mestu ali se začnejo dolgočasiti. Izkusiti te metode iz prve roke je udeležencem gotovo pomagalo razumeti njihovo vrednost.

»Prvič zares razumem, kaj pomeni »interaktivno«. Hvala!« – Predstavnik mesta, Urbactovo omrežje

Individualna in kolektivna refleksija

V program smo vgradili časovne bloke, ki so omogočali strukturirane pogovore in udeležence spodbudili k predelavi znanja in festivalske izkušnje. Ti trenutki kritične refleksije in osmišljanja, ubesedovanja, razmišljanja na glas, utrjevanja in načrtovanja, kako naučeno uporabiti doma, pomagajo tudi, da se udeleženci ne znajdejo v situaciji, ko so pasivni prejemniki teoretičnega znanja, ki ga niso zmožni predelati. Novost festivala je bila delavnica Idea Factory, kjer je delo potekalo okoli kartonskih škatel, na katere je bila nalepljena serija nalog. Odgovore in rešitve so udeleženci zapisovali na škatlo, končni rezultati pa so bili predstavljeni na odru.

Urbact festival4

Nabiranje vtisov

Na začetku festivala so dobili vsi udeleženci nalogo, da zbirajo, se povezujejo in soustvarjajo (collect, connect and co-create) na temo urbanih trendov, ki so rdeča nit vseh aktivnosti. Festivalski paket, ki ga je prejel vsak udeleženec, je med drugim vseboval dnevnik in velike samolepilne lističe za beleženje vpogledov, zamisli in praks. Priložnost za deljenje teh vtisov so bile aktivnosti, ki so potekale v malih skupinah in v času, namenjenem neformalnemu mreženju.

Riga kot prizorišče

V nasprotju z večino mednarodnih konferenc je bila za ta festival zavestno razvita strategija povezovanja z Rigo, njenimi prebivalci in urbanimi deležniki. Pozdravil nas je župan Rige Nils Usakovs. Partnerji Urbactovih projektov so vodili serijo sprehodov po mestu, ki so kot urbani safariji povezovali rezultate njihovega dela z izzivi in pristopi v Rigi. Probleme in rešitve so tako udeleženci spoznavali v živo na terenu.

Festivalsko vzdušje

Za organizatorje je bilo ključno ustvarjanje festivalske atmosfere. Osrednja zamisel je bila, da je treba urbano znanje proslaviti, da se lahko oblikovalci politik in strokovnjaki srečajo v pozitivnem vzdušju in dobijo navdih. Festivalsko vzdušje smo ustvarili s pisano celostno podobo, okrasitvijo kongresnega centra, s stoječim odprtjem festivala s konfeti, pop-up kotički in premičnim kartonastim pohištvom. Glasba, baloni, vaje za prebijanje ledu, flashmob, jutranji kratki filmčki, ki so povzemali dogajanje prejšnjega dne, in delovne škatle so prav tako prispevali k festivalski dinamiki. Izzivi na socialnih omrežjih z značkami #SeenInRiga in #URBACTFest pa so sporočila festivala okrepili in razširili. Storify članek dogodka najdete tukaj. Veliko je bilo priložnosti za neformalno druženje na jutranjih srečanjih, na koktejlu in seveda na zaključni zabavi. Festival je, na samo dovolil, temveč celo povabil vse, da se zabavajo, da so aktivni in so kreativni.

»Domov bom gotovo vzel atmosfero – transformativno atmosfero. Hvala Urbactovi ekipi za prispevek k predrugačenju konferenčnega formata in zaupanju javnim akterjem, da spremenijo konvencije in tvegajo!« –  Strategic Design Scenarios Killing the powerpoint and the keynote

Naložba in nagrade

Festival smo načrtovali mesece. Organizacija dogodka, ki vključuje različne teme in različne formate, je seveda bolj zapletena kot pri bolj tradicionalnih konferencah. Ekipa je skrbno pripravila program tako, da je imel pravi tempo in ravnotežje, igrali smo se s spreminjajočo se podobo kongresnega centra, pripravljali glasbeno podlago ter testirali kartonasto pohištvo s poskakovanjem po njem. Rezultati so bili nagrajujoči: toplina in entuziazem, s katerima so udeleženci pozdravili stare prijatelje in sklenili nova prijateljstva, energija, s katero so se lotevali nalog, izčrpni zapiski v festivalskih dnevnikih, videti ljudi, kako se poslušajo v kotičkih Meet the Cities, in neverjetna kreativnost, ki jo je bilo mogoče slišati v množici pogovorov in videti na končnih škatlah aktivnosti Idea Factory. Najpomembnejši pokazatelj uspeha festivala je bilo vsekakor zadovoljstvo in sodelovanje udeležencev.

Urbact festival6

Zapuščina za urbane prihodnosti

Nagrajujoče je videti, kako ta energija in zanos sprožata spremembe na terenu, v mestih, v urbanih prihodnostih. Zapuščina festivala so nove rešitve, spremenjeni načini razmišljanja, spodbujena ustvarjalnost in projektne ideje, sprememba v zavedanju in dojemanju pomembnih urbanih vprašanj in izboljšana zmožnost za uporabo novih idej v trajnostnem in participativnem razvoju. Upamo, da je festival vplival na delovanje mest, da so polna novih idej in bodo bolj učinkovita in bolj inovativna.

Kot je povedal Stephen Duffy z Evropske komisije: »Želimo si videti nepričakovano, želimo opolnomočiti mesta, videti želimo nove ideje. Zelo pomirjujoče je videti takšno mero ustvarjalnosti s stani mest.«

Povezava do originalnega članka

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt