maj 2015

Kohezija ali korozija? Kako ekonomija souporabe vpliva na mesta?

28. 05. 2015

Emma Clarence; prevod in priredba Petra Očkerl

V Seulu župan Won Soon Park pozdravlja ekonomijo souporabe kot način razvoja kohezivnih skupnosti, ki odgovarjajo na potrebe ljudi in zvišujejo njihovo kakovost življenja. Seulova agenda sharing city podpira podjetja, ki delujejo po principih ekonomije souporabe, pri ustvarjanju zaposlitev, prihodkov in iskanju odgovorov na okoljske izzive. Newyorški župan Bill Di Blasio kritizira ekonomijo souporabe in njen korozivni vpliv na zaposlitve in skupnosti, in pravi, da nekaterim slabša kakovost življenja. Mesto New York nasprotuje ekonomiji souporabe zaradi kršenja zakonodaje in napada na sindikalno organizirano delovno silo. Različna pogleda teh dveh županov zelo dobro pokažeta, kako različna so mnenja o ekonomiji souporabe, kakšen je njen vpliv in njeni potenciali. Ali ekonomija souporabe zmanjšuje neenakosti ali jih ustvarja? Kaj sploh je ekonomija souporabe? K ekonomiji souporabe…

Pametne investicije za mesta – CSI Europe deli svoje znanje o finančnih instrumentih

25. 05. 2015

Sally Kneeshaw; prevod in priredba Petra Očkerl

Financiranje iz EU se vse bolj preusmerja na finančne instrumente. V času varčevanja lahko finančni instrumenti omogočijo projekte, ki sicer ne bi bili izvedeni. Sredstva se črpajo v obliki posojil, kreditov in jamstev, ki se, potem ko so povrnjena, ponovno investirajo v nove projekte. Partnerji projekta CSI Europe so preiskovali, kako lahko mesta z novo generacijo finančnih instrumentov učinkovito podprejo investicije v infrastrukturo, izobraževanje, raziskave in inovacije, energijo, zgradbe in prenovo. Projekt CSI Europe je svoje ugotovitve predstavil februarja na zaključni konferenci, svoj prispevek The Investing City pa so imeli tudi na festivalu v Rigi. Partnerji želijo mesta spodbuditi, da se tudi sama lotijo tega modela investicij, zato poskušajo na kar se da enostaven način pojasniti, kaj so finančni instrumenti in kako so lahko koristni za mesta. Spodaj je nekaj smernic,…

Baltske prestolnice – Vilna

22. 05. 2015

Petra Očkerl

Živahna prestolnica Litve ima 554.000 prebivalcev. Baročno mestno jedro je zaščiteno kot del Unescove kulturne dediščine. Zaradi močnega judovskega vpliva do 20. stoletja se je mesta prijelo ime “severni Jeruzalem”. Na drugem bregu reke Neris pa se nahaja sodoben nov del mesta z nebotičniki. Po kakovosti življenja je Vilna med najvišje uvrščenimi v EU (International Living's Quality of Life Index 2009). Kar 40 % prebivalcev ima visokošolsko izobrazbo, zato je mesto zelo zanimivo za tuje investitorje. V zadnjih letih je nastalo več grozdov, ki temeljijo na znanju, v njih se združujejo visokotehnološke industrije, kot so biotehnologija, laserska tehnologija, telekomunikacije, elektronika, nanotehnologija in medicina. Vilna se lahko pohvali z eno najhitrejših internetnih povezav na svetu. New York Times jo je imenoval za eno najpametnejših in najbolje upravljanih mest…

Celje, vodilni partner projekta WEED

21. 05. 2015

Petra Očkerl

Projekt WEED – Ženske, podjetništvo in zaposlovanje na lokalni ravni – se je zaključil leta 2011. V projektu, katerega vodilni partner je bila Mestna občina Celje, je sodelovalo osem evropskih mest iz šestih držav EU. Njihov glavni cilj je bila izmenjava znanj in izkušenj na temo udeležbe žensk na trgu dela in v razvoju podjetništva. V okviru projekta so partnerji obravnavali tri prioritete: (1) ženske in podjetništvo, (2) ženske v znanosti in ekonomiji znanja in (3) neenakosti med spoloma na delovnem mestu in na trgu dela. Kot pravi Suzi Kvas, ki je vodila projekt v Celju, je imelo vsako partnersko mesto svoje prioritetne teme. Že v razvojni fazi projekta so partnerji prepoznali, kaj lahko delijo z drugimi mesti in kaj se lahko od njih naučijo. V tej fazi so se partnerska mesta tudi odločila, na kaj se bodo osredotočila na lokalni ravni. Delo partnerjev je koordinirala…

Vrtičkarstvo – med subkulturo in novo prehransko politiko

19. 05. 2015

Maja Simoneti

Še en posvet o vrtičkarstvu. Ampak kaj je o vrtičkarstvu, vrtnarjenju za lastne potrebe na najetih in sposojenih zemljiščih, šolskih vrtovih in javnih zelenicah, balkonih in strehah sploh še možno povedati? Marsikaj. Že dejstvo, da vrtičkarstvo zanima tako veliko zelo različnih ljudi v mestu, zahteva pozornost, kaj šele prostor. Medtem, ko se mesta trudijo vrtičkarstvo tradicionalno načrtovati, izkušnje kažejo, da so vrtičkarji zelo iznajdljivi, vrtičkarstvo samo pa kot dejavnost tudi zelo prilagodljivo. Medtem, ko je sklenjena zadnja črta na novem načrtu, je že prekopan nov travnik in so postavljene visoke grede na ploščadi za blokom. Medtem, ko se piše nov pravilnik, se novo organizrane skupine vrtičkarjev dogovarjajo o pogojih vrtnarjenja z lastniki zemljišč. Medtem, ko dozorevajo spoznanja o kulturnem in zdravstvenem pomenu ljubiteljskega vrtnarjenja v skupnosti,…

Baltske prestolnice – festivalska Riga

19. 05. 2015

Petra Očkerl

V začetku maja je v Rigi, glavnem mestu Latvije, potekal Urbactov festival mest. Osrednji dogodek ob koncu URBACTA II in začetku URBACTA III so organizatorji zastavili kot mešanico navdihujočih predavanj, kakovostnih seminarjev in dinamičnih delavnic. Ker je mesta nemogoče spoznati v konferenčnem centru, smo se udeleženci podali tudi na teren in različne teme obravnavali na sprehodih imenovanih walkshops. Ključna sestavina festivala je bilo mreženje, spoznavanje in skupno načrtovanje projektov, saj se čez mesec dni zaključi prvi razpis za Urbactova tematska akcijska omrežja. Da so priprave projektov v polnem teku, kažejo tudi zapolnjene strani partnerske tržnice. https://www.youtube.com/watch?v=wVhqEPE01_k The sharing city V evropskih mestih se pojavlja vse več t. i. skupnostnih praks oz. praks souporabe. O pozitivnih in negativnih straneh souporabe je v svojem predavanju…

Festival Chelsea Fringe se vrača v Ljubljano!

12. 05. 2015

Mestno vrtnarsko navdušenje v Ljubljani bo letos že drugič okronal alternativni vrtni festival. Chelsea Fringe Ljubljana bo od 16. maja do 7. junija ponujal zainteresiranim različne dogodke, namenjene druženju, popularizaciji vrtnarjenja in ozaveščanju o pomenu javnega prostora ter zelenih površin v mestu. Festival na prostovoljni osnovi organizirata Zelemenjava (http://www.zelemenjava.si) in Inštitut za politike prostora (http://ipop.si) s podporo Mestne občine Ljubljana in številnih prostovoljcev, ki bodo izvedli posamezne odgodke. Mednarodni festival Chelsea Fringe se je leta 2012 začel v Londonu (http://www.chelseafringe.com) in se hitro razširil po vsem svetu . Letos se odvija v Angliji, Italiji, Sloveniji, Avstralijiji in na Japonskem. Značilnosti festivala so brezplačni in netekmovalni dogodki za vse ter popularizacija vrtnarjenja vseh razsežnosti, oblik in okusov.…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt