Pametne investicije za mesta – CSI Europe deli svoje znanje o finančnih instrumentih

25. 05. 2015

Sally Kneeshaw; prevod in priredba Petra Očkerl

Financiranje iz EU se vse bolj preusmerja na finančne instrumente. V času varčevanja lahko finančni instrumenti omogočijo projekte, ki sicer ne bi bili izvedeni. Sredstva se črpajo v obliki posojil, kreditov in jamstev, ki se, potem ko so povrnjena, ponovno investirajo v nove projekte. Partnerji projekta CSI Europe so preiskovali, kako lahko mesta z novo generacijo finančnih instrumentov učinkovito podprejo investicije v infrastrukturo, izobraževanje, raziskave in inovacije, energijo, zgradbe in prenovo.

Projekt CSI Europe je svoje ugotovitve predstavil februarja na zaključni konferenci, svoj prispevek The Investing City pa so imeli tudi na festivalu v Rigi. Partnerji želijo mesta spodbuditi, da se tudi sama lotijo tega modela investicij, zato poskušajo na kar se da enostaven način pojasniti, kaj so finančni instrumenti in kako so lahko koristni za mesta. Spodaj je nekaj smernic, najprej pa si oglejte video, v katerem na igriv način pojasnijo, da finančni instrumenti niso tako zapleteni kot gradnja raket.

Začnite z majhnimi koraki

Naložba v solarno streho lokalnega nogometnega kluba v Haagu je dober primer, kako začeti z manjšimi naložbami. Z njo so se v Haagu prepričali, da koncept deluje, zbudili zanimanje investitorjev in si pridobili potrebno samozavest za večje projekte. Ni mogoče zanikati dejstva, da so finančni instrumenti kompleksna orodja. Toda mesto je s to izkušnjo usvojilo potrebna znanja na manjšem projektu in si zgradilo podlago za nadaljnje investicije.

Razvijte dovod za mestne investicije

Investicijske projekte mora voditi povpraševanje na trgu vzporedno z  obstoječo strategijo mesta. Sočasno z vzpostavljanjem sklada je treba razviti dovod (pipeline) za projekte, ki se osredotočajo na prepoznane potrebe mesta. Tako je mogoče začeti s projekti, takoj ko se sklad odpre.

Ne bojte se državne pomoči!

Normativna ureditev finančnih instrumentov se morda zdi neobvladljiva, vendar stvari le niso tako zapletene, kot se zdijo na prvi pogled. Priporočila projekta CSI Europe predstavljajo štiri možne poti, po katerih potekajo vse investicije. Ena bo gotova primerna za vaše mesto. Poglejte, kako so se zadeve lotili v Manchestru.

Veščine za nov svet financiranja

Finančni instrumenti združujejo popolnoma tuja svetova bank in finančnih institucij na eni strani ter lokalnih uprav na drugi. Občinski uradniki morajo usvojiti cel paket novih veščin, da lahko razumejo procese in v njih aktivno sodelujejo ter prepričajo banke k sodelovanju. Za to je potreben tudi nov pristop, ki se od subvencij preusmerja k posojilom ter se osredotoča na rezultate, ne na stroške. Gre za spremembo v načinu razmišljanja in mesta morajo svoje sodelavce na to pripraviti.

Deljenje znanj in veščin

Zelo koristno je že pridobljena znanja in veščine na regionalni, nacionalni in evropski ravni deliti na platformah. Nova platforma Evropske investicijske banke FI compass bo počela prav to – nudila bo tudi vzorce in primere različnih tipov skladov.

Dodana vrednost programa URBACT

Partnerji so kot glavno prednost sodelovanja v projektu CSI Europe zaznali boljše poznavanje novih tipov investicijskih skladov, ki so ga pridobili v izmenjavah z drugimi. Dragocena se jim je zdela tudi priložnost za refleksijo v lokalni podporni skupini ter sodelovanje z organom upravljanja in partnerji iz zasebnega sektorja v nevtralnem vzdušju, ne da bi se osredotočali na posamezni projekt.

Vsi materiali projekta CSI Europe so dostopni tukaj.
Povezava do originalnega besedila

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt