Celje, vodilni partner projekta WEED

21. 05. 2015

Petra Očkerl

Projekt WEED – Ženske, podjetništvo in zaposlovanje na lokalni ravni – se je zaključil leta 2011. V projektu, katerega vodilni partner je bila Mestna občina Celje, je sodelovalo osem evropskih mest iz šestih držav EU. Njihov glavni cilj je bila izmenjava znanj in izkušenj na temo udeležbe žensk na trgu dela in v razvoju podjetništva. V okviru projekta so partnerji obravnavali tri prioritete: (1) ženske in podjetništvo, (2) ženske v znanosti in ekonomiji znanja in (3) neenakosti med spoloma na delovnem mestu in na trgu dela.

Kot pravi Suzi Kvas, ki je vodila projekt v Celju, je imelo vsako partnersko mesto svoje prioritetne teme. Že v razvojni fazi projekta so partnerji prepoznali, kaj lahko delijo z drugimi mesti in kaj se lahko od njih naučijo. V tej fazi so se partnerska mesta tudi odločila, na kaj se bodo osredotočila na lokalni ravni.

Delo partnerjev je koordinirala vodilna strokovnjakinja in pri tem so nastala močna omrežja in priložnosti za izmenjavo znanj in izkušenj ter razpravo o problemih in potencialih. Za posamezne teme so bile narejene študije primerov, ki so črpale iz dobrih praks partnerjev in drugih primerov iz Evrope in Severne Amerike. Študije so po mnenju Kvasove trajna pridobitev tako za partnerska mesta kot tudi za vso Urbactovo skupnost.

Vloga vodilnega partnerja

Mesta in občine, ki si želijo sodelovati v Urbactovih projektih, so pogosto zadržane do vloge vodilnega partnerja. »Vodilni partner je odgovoren za vodenje in poročanje na celotnem projektu, poskrbeti mora za podpisana soglasja med vsemi partnerji, odgovoren je za finančno vodenje projekta, prav tako je odgovoren za vso administracijo.« Toda, kot pravi Kvas, ta vloga poleg veliko odgovornosti prinaša tudi ugodnosti: »Vodilna vloga je zelo naporna takrat, kadar se kakšen partner ne odziva ažurno in je potrebna intervencija še koga, saj lahko zaradi enega neaktivnega partnerja projekt tudi pade. Možna je tudi menjava partnerja v času izvajanja projekta, vendar je to zelo zapletena zadeva, zato se mora vodilni partner truditi, da animira vse partnerje in jih povezuje ves čas projekta. Pri koordiniranju ima vodilni partner popolnoma proste roke, saj samostojno pelje projekt in koordinira projekt med partnerji.«

Zakaj sodelovati?

»Celje je pridobilo nove izkušnje na tem področju, nova znanja in nove prakse, ki jih je tudi preneslo v svoj prostor,« tako Kvas. Spoznali so številne politike partnerskih in drugih mest s tega področja, ki so jih poskušali implementirati tudi doma.

»Mesto Celje je po zaključku projekta WEED razvilo program za pridobivanje in usposabljanje brezposelnih žensk za delo v spreminjajočem se sektorju oskrbe. Projekt »Inovativni pristopi zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin za podporo družini« se je pričel izvajati decembra 2010 po pridobitvi sredstev Evropskega socialnega sklada preko Ministrstva za delo, družino socialne zadeve. S projektom smo uvedli nove metode dela, ki so zagotovile večjo zaposljivost in socialno vključenost obeh ciljnih skupin (starejših delavcev nad 50 let in prvih iskalcev zaposlitve) prispevati k enakim možnostim na trgu dela. Osebe iz ranljive ciljne skupine so pridobile strokovna znanja in praktične izkušnje za izvajanje socialno varstvenih storitev ter podjetniško usposabljanje za možnost samozaposlitve.«

Poleg vsebinskih je mesto pridobilo tudi izkušnje z vodenjem participativnega procesa. Veščine, povezane s koordinacijo lokalne podporne skupine, jim pridejo sedaj prav pri povezovanju akterjev podobnih področij v posamezne delovne skupine, ki skupaj ugotavljajo potrebe občanov in želje po novih storitvah. Prav tako je mesto pridobilo dragocene izkušnje dela v mednarodnem okolju in na projektih EU, istočasno pa je navezalo stike z drugimi evropskimi mesti.

Suzi Kvas sodelovanje v programu URBACT priporoča, saj »sam projekt pripomore k razvoju lokalne skupnosti, izmenjavi izkušenj s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z urbanimi politikami, po vsej Evropi, prepoznavanju novih izzivov in uporabi v urbanih okoljih«.

In kako je z ženskami?

»Ženske smo se skozi vso zgodovino morale boriti za pravice, mislim, da se je v tem času priborilo ogromno. Stopnja zaposlenosti žensk je še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških, pri tem so ženske bolj prisotne v določenih sektorjih. Vrzel v višini osebnih dohodkov obstaja, predvsem kadar ženske opravljajo delo s polovičnim delovnim časom. Ženske predstavljajo samo 30 % novo ustanovljenih podjetij in imajo manj ali nič zaposlenih. Obravnavanje spola v raziskavah ima negativni vpliv na inovacije, vrzel v številu zaposlenih po spolu se je v računalniškem sektorju še povečala. Področje, ki bi se ga bilo potrebno še bolj temeljito lotiti pa je vsekakor nasilje nad ženskami.«

Kvas pravi, da lahko občine dosežejo povečano udeležbo žensk v podjetništvu na različne načine, »in sicer z razvojem ukrepov za uporabo v šolah – zgodnja intervencija, omogočiti ženskam lažji dostop do mikro financiranja in vzpostavitev partnerstva za inovativno podporo ustanavljanju in razvoju podjetij. Kakovostne zaposlitve za ženske na lokalni ravni je mogoče doseči z bolj fleksibilnimi iniciativami usposabljanja za odpiranje novih in manj po spolu pogojenih poti razvoja, z oblikovanjem družini prijaznih podjetij in z novimi oblikami socialnih podjetjih za nova področja rasti.«

Končno poročilo projekta WEED

Foto: Vir: MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt