Celje, vodilni partner projekta WEED

21. 05. 2015

Petra Očkerl

Projekt WEED – Ženske, podjetništvo in zaposlovanje na lokalni ravni – se je zaključil leta 2011. V projektu, katerega vodilni partner je bila Mestna občina Celje, je sodelovalo osem evropskih mest iz šestih držav EU. Njihov glavni cilj je bila izmenjava znanj in izkušenj na temo udeležbe žensk na trgu dela in v razvoju podjetništva. V okviru projekta so partnerji obravnavali tri prioritete: (1) ženske in podjetništvo, (2) ženske v znanosti in ekonomiji znanja in (3) neenakosti med spoloma na delovnem mestu in na trgu dela.

Kot pravi Suzi Kvas, ki je vodila projekt v Celju, je imelo vsako partnersko mesto svoje prioritetne teme. Že v razvojni fazi projekta so partnerji prepoznali, kaj lahko delijo z drugimi mesti in kaj se lahko od njih naučijo. V tej fazi so se partnerska mesta tudi odločila, na kaj se bodo osredotočila na lokalni ravni.

Delo partnerjev je koordinirala vodilna strokovnjakinja in pri tem so nastala močna omrežja in priložnosti za izmenjavo znanj in izkušenj ter razpravo o problemih in potencialih. Za posamezne teme so bile narejene študije primerov, ki so črpale iz dobrih praks partnerjev in drugih primerov iz Evrope in Severne Amerike. Študije so po mnenju Kvasove trajna pridobitev tako za partnerska mesta kot tudi za vso Urbactovo skupnost.

Vloga vodilnega partnerja

Mesta in občine, ki si želijo sodelovati v Urbactovih projektih, so pogosto zadržane do vloge vodilnega partnerja. »Vodilni partner je odgovoren za vodenje in poročanje na celotnem projektu, poskrbeti mora za podpisana soglasja med vsemi partnerji, odgovoren je za finančno vodenje projekta, prav tako je odgovoren za vso administracijo.« Toda, kot pravi Kvas, ta vloga poleg veliko odgovornosti prinaša tudi ugodnosti: »Vodilna vloga je zelo naporna takrat, kadar se kakšen partner ne odziva ažurno in je potrebna intervencija še koga, saj lahko zaradi enega neaktivnega partnerja projekt tudi pade. Možna je tudi menjava partnerja v času izvajanja projekta, vendar je to zelo zapletena zadeva, zato se mora vodilni partner truditi, da animira vse partnerje in jih povezuje ves čas projekta. Pri koordiniranju ima vodilni partner popolnoma proste roke, saj samostojno pelje projekt in koordinira projekt med partnerji.«

Zakaj sodelovati?

»Celje je pridobilo nove izkušnje na tem področju, nova znanja in nove prakse, ki jih je tudi preneslo v svoj prostor,« tako Kvas. Spoznali so številne politike partnerskih in drugih mest s tega področja, ki so jih poskušali implementirati tudi doma.

»Mesto Celje je po zaključku projekta WEED razvilo program za pridobivanje in usposabljanje brezposelnih žensk za delo v spreminjajočem se sektorju oskrbe. Projekt »Inovativni pristopi zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin za podporo družini« se je pričel izvajati decembra 2010 po pridobitvi sredstev Evropskega socialnega sklada preko Ministrstva za delo, družino socialne zadeve. S projektom smo uvedli nove metode dela, ki so zagotovile večjo zaposljivost in socialno vključenost obeh ciljnih skupin (starejših delavcev nad 50 let in prvih iskalcev zaposlitve) prispevati k enakim možnostim na trgu dela. Osebe iz ranljive ciljne skupine so pridobile strokovna znanja in praktične izkušnje za izvajanje socialno varstvenih storitev ter podjetniško usposabljanje za možnost samozaposlitve.«

Poleg vsebinskih je mesto pridobilo tudi izkušnje z vodenjem participativnega procesa. Veščine, povezane s koordinacijo lokalne podporne skupine, jim pridejo sedaj prav pri povezovanju akterjev podobnih področij v posamezne delovne skupine, ki skupaj ugotavljajo potrebe občanov in želje po novih storitvah. Prav tako je mesto pridobilo dragocene izkušnje dela v mednarodnem okolju in na projektih EU, istočasno pa je navezalo stike z drugimi evropskimi mesti.

Suzi Kvas sodelovanje v programu URBACT priporoča, saj »sam projekt pripomore k razvoju lokalne skupnosti, izmenjavi izkušenj s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z urbanimi politikami, po vsej Evropi, prepoznavanju novih izzivov in uporabi v urbanih okoljih«.

In kako je z ženskami?

»Ženske smo se skozi vso zgodovino morale boriti za pravice, mislim, da se je v tem času priborilo ogromno. Stopnja zaposlenosti žensk je še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških, pri tem so ženske bolj prisotne v določenih sektorjih. Vrzel v višini osebnih dohodkov obstaja, predvsem kadar ženske opravljajo delo s polovičnim delovnim časom. Ženske predstavljajo samo 30 % novo ustanovljenih podjetij in imajo manj ali nič zaposlenih. Obravnavanje spola v raziskavah ima negativni vpliv na inovacije, vrzel v številu zaposlenih po spolu se je v računalniškem sektorju še povečala. Področje, ki bi se ga bilo potrebno še bolj temeljito lotiti pa je vsekakor nasilje nad ženskami.«

Kvas pravi, da lahko občine dosežejo povečano udeležbo žensk v podjetništvu na različne načine, »in sicer z razvojem ukrepov za uporabo v šolah – zgodnja intervencija, omogočiti ženskam lažji dostop do mikro financiranja in vzpostavitev partnerstva za inovativno podporo ustanavljanju in razvoju podjetij. Kakovostne zaposlitve za ženske na lokalni ravni je mogoče doseči z bolj fleksibilnimi iniciativami usposabljanja za odpiranje novih in manj po spolu pogojenih poti razvoja, z oblikovanjem družini prijaznih podjetij in z novimi oblikami socialnih podjetjih za nova področja rasti.«

Končno poročilo projekta WEED

Foto: Vir: MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt