Baltske prestolnice – festivalska Riga

19. 05. 2015

Petra Očkerl

V začetku maja je v Rigi, glavnem mestu Latvije, potekal Urbactov festival mest. Osrednji dogodek ob koncu URBACTA II in začetku URBACTA III so organizatorji zastavili kot mešanico navdihujočih predavanj, kakovostnih seminarjev in dinamičnih delavnic. Ker je mesta nemogoče spoznati v konferenčnem centru, smo se udeleženci podali tudi na teren in različne teme obravnavali na sprehodih imenovanih walkshops. Ključna sestavina festivala je bilo mreženje, spoznavanje in skupno načrtovanje projektov, saj se čez mesec dni zaključi prvi razpis za Urbactova tematska akcijska omrežja. Da so priprave projektov v polnem teku, kažejo tudi zapolnjene strani partnerske tržnice.

The sharing city

V evropskih mestih se pojavlja vse več t. i. skupnostnih praks oz. praks souporabe. O pozitivnih in negativnih straneh souporabe je v svojem predavanju razpravljala Emma Clarence. Vprašanje, ki se zastavlja mestnim upravam, je, kako se odzvati na te prakse in kako ravnati s podjetji, ki ponujajo tovrstne storitve. Clarence je prepričana, da se je treba odzvati, in sicer tako, da se te dejavnosti obrne v prid mestom in njihovim prebivalcem. Izkušnje nekaterih mest namreč kažejo, da je z nekaterimi podjetji mogoče zelo plodno sodelovati. Amsterdam na primer je z Airbnb-jem sklenil pogodbo, po kateri ta ponudnik prenočišč pobira davke za mesto.

17814863561_6126112f54_o

Walkshops

Na walkshopu “Roll out the Red Carpet” Improving Urban Pathways to Transport Hubs smo razgrnili rdečo preprogo za uporabnike železniške postaje. Zasnova delavnice je bila zelo podobna temu, kar že poznamo z urbanih sprehodov Jane’s walk. Udeleženci smo se razdelili v štiri skupine: turisti, obiskovalci koncerta, podjetniki in študentje; vsaka je iskala svojo pot od glavne železniške postaje v Rigi do svojega cilja: mestne hiše, koncertne dvorane, kongresnega centra in mestne hiše. Pri tem smo opazovali, kako je urejen prostor in ali nas usmerja proti našemu cilju. Po poti smo opazovali tudi prijetnost in primernost prostora za hojo, saj so uporabniki železnice običajno tudi pešci. Spraševali smo se, ali železniška postaja deluje kot transportni hub in kako dobro je povezana z drugimi načini prevoza. Vse skupine so prišle do podobnih ugotovitev, in sicer da je mogoče veliko izboljšati z minimalnimi stroški. Fizična infrastruktura je namreč relativno dobra, manjkajo pa predvsem označbe, usmerjevalne table in posegi, ki prispevajo k informiranosti pešca in njegovemu dobremu počutju. Delavnico so usmerjali partnerji projekta Enter.Hub, ki so se s podobnimi vprašanji ukvarjali v svojih mestih.

17406322129_6646f65c83_o

Riga

Festival je bil zlasti z delavnicami, ki so potekale na terenu, močno vpet v lokalno okolje. Udeleženci so imeli možnost dodobra spoznati Rigo ter njene izzive in dobre prakse.

Riga je z milijonom prebivalcev dom skoraj polovici vseh Latvijcev. Mesto se nahaja v Riškem zalivu ob Baltskem morju, na ustju reke Daugava. Zgodovinsko mestno središče je zaščiteno kot del Unescove kulturne dediščine. Širšo urbano regijo sestavlja 20 mest, med drugimi Jurmala, obmorsko letovišče, Tukums, Limbaži in Ogre. Dobro razvita infrastruktura mestu omogoča povezovanje z ruskimi in drugimi tujimi trgi (urbact.eu).

Riga je izjemno aktivni partner v programu URBACT, doslej so sodelovali v šestih projektih. Projekt My Generation je predhodnik projekta My Generation At Work, glavni fokus obeh so mladi. OP-ACT se je posebej posvečal izzivom malih in srednje velikih mest. Partnerji projekta USEACT Urban Sustainable Environmental Actions so raziskovali možnosti, kako kar najbolj učinkovito porabiti prostore, ki že obstajajo, ne da bi gradili nove in pozidali še več zemljišč. Projekt USER je bil posvečen rabi javnega prostora, pri projektu CSI Europe pa so preiskovali, kako finančne instrumente približati mestom.

Spoznajte Vilno in Talin!

Nekaj vtisov s festivala najdete tudi na Urbactovem Blogu.

Se želite tudi vi pridružiti programu URBACT? Postanite partnersko mesto ali Urbactov strokovnjak!

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt