april 2015

Baltske prestolnice – Talin

30. 04. 2015

Petra Očkerl

Talin je glavno mesto Estonije in tudi največje mesto te baltske države. V njem prebiva skoraj tretjina vseh Estoncev – 430.000 od skupno 1,5 milijona. Talin leži na severni obali in je s svojim zgodovinskim pristaniščem pomemben most med vzhodom in zahodom. Mesto je edinstvena mešanica hanzeatskega starega mesta in sodobnega poslovnega centra z nebotičniki, hoteli in konferenčnimi središči. Prestolnica proizvede 51 % državnega BDP, glavni gospodarski sektorji pa so industrija, trgovina, transport, gradbeništvo in ladjedelstvo. Visoko izobražena delovna sila in nizki davki so prispevali k razvoju informacijsko tehnološkega sektorja, s čimer se je Talin uvrstil med 10 glavnih digitalnih mest na svetu. Skype je eno najbolj znanih estonskih zagonskih podjetij. Migracije v sosednjo Finsko, kjer so plače višje in življenjski standard boljši, kljub temu ne pojenjajo. Beg možganov…

Že poznate novo Urbactovo spletno stran?

29. 04. 2015

Z novim programskim obdobjem je evropski program URBACT zagnal novo spletno stran, ki je zastavljena tako, da na njej brez težav najdete vse trenutne in nekdanje partnerje v Urbactovih projektih. Na tak način lahko najdete tudi morebitne partnerje za nova akcijska omrežja. Izpostavljene so osrednje teme programa URBACT: vladovanje oz. upravljanje (governance), okolje (environment), gospodarstvo (economy) in vključenost (inclusion) in s temi povezane ožje teme, v okviru katerih se oblikujejo posamezna projektna omrežja: Abandoned Spaces Capacity Building City Planning Culture & Heritage Disadvantaged Neighbourhoods Energy Efficiency Financial Engineering Housing Low Carbon Strategic Planning Urban Mobility Urban Renewal Urban Sprawl Urban-rural Nova spletna stran ni samo platforma za komuniciranje in obveščanje o projektih, temveč informacijski portal za vse, ki jih zanima trajnostni…

Je okolju prijazna energetska prenova soseske tudi družbeno trajnostna?

28. 04. 2015

Iván Tosics, prevod Petra Očkerl

Razmišljanje o okoljskih vprašanjih ločeno od drugih problemov je zelo enostavno in žal tudi precej pogosto. Tak način razmišljanja je še posebej razširjen v lokalnih in občinskih upravah, kjer različni sektorji pogosto delujejo ločeno drug od drugega. Primer, ki ga bom predstavil, ponazarja, da imajo lahko okoljsko naravnani posegi neželene družbene posledice, četudi jih skrbno načrtuje multidisciplinarna ekipa. O primeru urbane prenove degradirane soseske Magdolna v Budimpešti se je že veliko pisalo in opravljenih je bilo več analiz, tudi podrobnejših. Primer mi je predstavil György Alföldi, direktor multidisciplinarnega upravljalskega podjetja RÉV8 (www.rev8.hu), ki je bilo zadolženo za načrtovanje prenove. V drugi fazi programa prenove soseske Magdolna je območje prejelo sredstva iz Evropskega kohezijskega sklada, kar jim je omogočilo prenovo najbolj degradiranih…

IPoP na Valu 202: Petkova izvidnica o praznih stavbah v mestu

23. 04. 2015

V petek, 3. aprila 2015 je bila na 2. programu Radia Slovenija predvajana oddaja Izvidnica, ki je nosila naslov Hiše Duhov. V oddaji je mnogo gostov predstavilo razloge, zakaj so v mestih stavbe prazne in kaj bi lahko storili glede tega. Svoj prispevek o začasni rabi sta pripravila tudi Marko Peterlin in Urban Jeriha iz Inštituta za politike prostora. Oddajo lahko poslušate v spletnem arhivu RTV: http://4d.rtvslo.si/arhiv/izvidnica/174328609. Celotna oddaja traja 59 minut in 34 sekund.

Janez Sirše, Urbactov strokovnjak

23. 04. 2015

Janez Sirše je kot edini Slovenec v program URBACT vključen po strokovni plati. Aktivno sodeluje pri izvajanju projekta GastronomicCities in se zelo dobro počuti v Urbactovi skupnosti. Pravi, da je sodelovanje v programu URBACT zelo koristno in prijetno. Slovenska mesta, mestne uprave in različne agencije spodbuja, da se vključijo v ta evropski program in izkoristijo priložnost, da dodajo kamenček v mozaik svojih razvojnih načrtov. Povprašali smo ga, kako se v vlogi vodilnega strokovnjaka počuti in česa se lahko iz projekta GastronomicCities naučijo občine in mesta po Sloveniji. 1. Član Urbactove skupnosti ste že eno leto. Kako in zakaj ste se priključili programu URBACT? Na listo ekspertov programa URBACT sem se prijavil že leta 2009, kjer so potrdili moje kvalifikacije – izobrazbo, izkušnje in reference in me potrdili ter vključili v njihovo bazo ekspertov. Tako pokrivam…

Postanite Urbactov strokovnjak!

21. 04. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu

Program URBACT vsakemu izbranemu omrežju nudi poseben finančni paket, ki je namenjen strokovni podpori projekta. Strokovnjaki omrežja podpirajo pri oblikovanju in implementaciji mednarodnih učnih aktivnosti, spodbujajo prenos znanj, ki nastajajo v okviru mednarodnih aktivnosti, v lokalna okolja ter pomagajo pri doseganju želenih rezultatov. Urbactovi strokovnjaki partnerskim mestom nudijo pakete storitev, ki vključujejo naslednje 3 tipe strokovnih znanj in izkušenj: 1. znanja in izkušnje za oblikovanje in izvajanje mednarodnih aktivnosti izmenjave in učenja, 2. specifična znanja in izkušnje s tematskih področij, s katerimi se ukvarja URBACT, 3. znanja in izkušnje za podporo partnerskim mestom pri oblikovanju in izvajanju celostnih in participativnih politik. Potrjena omrežja bodo imela na voljo dve vrsti strokovnjakov: - Vodilnega strokovnjaka, ki bo ves čas trajanja projekta…

Janin Walter: Moč začasne rabe (video)

17. 04. 2015

Objavljamo video posnetek predavanja, ki ga je Janin Walter predstavila 15.4.2015 na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani. Na predavanju je predstavila skupino Urban Catalyst, Urban Catalyst Studio, njihove izkušnje z začasno rabo in primere urbane prenove in tudi napotke, kako uporabnike prostora čim prej vključiti v prenovo. Predavanje Janin Walter si lahko ogledate tukaj. Janin Walter je oblikovalka urbanega prostora in umetnica. Študirala je arhitekturo na Tehniški Univerzi in prostorske strategije na Visoki šoli za umetnost, oboje v Berlinu. Od leta 2007 dela v okviru Urban Catalyst Studia na projektih, ki se ukvarjajo z začasno rabo kot načrtovalsko strategijo in na projektih urbanega planiranja, ki temelji na uporabnikih mesta. Od leta 2010 predava in vodi delavnice na temo integracije začasne rabe v načrtovanje mesta. V letu 2013/14 je bila gostujoča profesorica na dodiplomskemu…

Urbani sprehodi Jane’s Walk vabijo k pešačenju po vsakdanjih opravkih

14. 04. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Začetek maja bodo v mnogih slovenskih mestih že peto leto zaznamovali Urbani sprehodi Jane's Walk, ki jih v sodelovanju z lokalnimi partnerji pripravlja Inštitut za politike prostora. Sprehodi so del globalne akcije, katere namen je spodbujanje pešačenja po vsakdanjih opravkih. Letos se lahko v Sloveniji sprehodom pridružite med 2. in 10. majem. Večina letošnjih sprehodov bo v manjših mestih in mestecih, kjer zanimanje za vrnitev pešcev v javni prostor zadnje čase najbolj narašča. Pri izvedbi sprehodov ponekod sodelujejo tudi občine, ki so sprehode prepoznale kot priložnost za izboljšanje kakovosti življenja svojih občanov. Lansko leto so tako udeleženci sprehoda v Tolminu predlagali vrsto izboljšav javnega prostora za lažji dostop gibalno oviranih in otroških vozičkov, občina pa je nekaterim hitro prisluhnila in v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Tolmin in družbo…

Maribor prejel nagrado GENiYOUTH Municipal Inititiatives Award

13. 04. 2015

Mestna občina Maribor s primerom dobre prakse »Soustvarjanje socialnih prostorov – za mlade z mladimi« do evropske nagrade »GENiYOUTH Municipal Initiatives Award« Mestna občina Maribor (MOM) se je decembra lani odzvala povabilu Mreže lokalnih oblasti za jugovzhodno Evropo (NALAS) za prijavo primerov dobrih praks na nagrado »GENiYOUTH Municipal Inititiatives Awards – Inclusion of Women and Youth in Local Government Affairs in South East Europe«. Komisija je po pregledu vseh prispelih primerov dobrih praks mariborski predlog uvrstila med pet zmagovalnih primerov, med katerimi so še Ajdovščina, Elbasan v Albaniji, Petrovo v Bosni in Hercegovini ter Konferenca mest in občin Srbije. Nagrada zmagovalnim mestom ponuja možnost širitve primerov dobre prakse v druga mesta po Evropi in pridobivanje sponzorskih sredstev. Mariborčani so nagrado prejeli za dobro prakso, ki so jo poimenovali…

Urbani forum je podprl izmenjavo izkušenj med slovenskimi mesti

03. 04. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Pred tednom dni, 27. marca 2015, je v Ljubljani potekal Urbani forum z naslovom »Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast«. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) in GFS Inštitutom. S forumom so organizatorji želeli začeti javno razpravo o vlogi in priložnostih mest za trajnostni razvoj in prehod na zeleno gospodarstvo ter izpostaviti pomen in vlogo mest v Sloveniji. Okoli 90 udeležencev so v uvodu nagovorili Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, Bojan Kontič, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d., ter Julij Božič, direktor IBM Slovenija. Ključen vsebinski prispevek na dogodku je podala Violeta Bulc, evropska komisarka za promet. Predstavila je pobudo Mest prihodnosti, ki nadaljuje koncept pametnih mest in ga nadgrajuje s…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt