januar 2015

Odgovor je javni promet

30. 01. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Vse državne injekcije Slovenskim železnicam Medtem ko na Slovenskih železnicah (SŽ) pri sanaciji računajo na državo, je ta samo v letih od 2011 do 2013 v poslovni sistem vložila za skoraj 800 milijonov evrov denarja in kapitala. Od financiranja infrastrukture in prevozov imajo koristi vse družbe iz skupine SŽ. Več … Hitri vlaki lahko nadomestijo […]

Maribor: Namesto podpore že obstoječim mrežam in prostorom nov coworking

16. 01. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Mariborski sodelovalni centri morajo sodelovati Na sedežu Mariborske razvojne agencije (MRA) so včeraj odprli sodelovalne prostore oziroma Coworking Maribor. Za ta projekt je vlada v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018 namenila 628.783 evrov. A pogoj je sodelovanje coworkerjev. Več … Američanom prodajajmo jajca Eva Perčič (Coworking Slovenia/Poligon) iz svojih […]

Kaj obeta nova prometna strategija?

09. 01. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Prometna strategija: veliko problemov, nič denarja Učinkovitost gospodarstva je odvisna od stanja prometne infrastrukture, je posvet o ključnih vprašanjih razvoja infrastrukture uvedel predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Župani pa ga sklenili z ugotovitvijo, da gospodarstvo ob razpadajočih državnih cestah propada. Več … Javni promet, tiri in realne ceste S prometno strategijo so po besedah ministra […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt