Ljutomerske izkušnje v programu URBACT

26. 01. 2015

V sredo, 28. januarja 2015, bo v Mariboru potekal URBACT INFO DAN, slovenski informativni dan o programu URBACT.

URBACT je evropski program za izmenjavo in učenje, ki podpira trajnostni razvoj mest. Mestom omogoča sodelovanje pri razvoju rešitev za ključne urbane probleme ter utrjuje njihovo osrednjo vlogo pri soočanju z vse bolj kompleksnimi družbenimi spremembami. URBACT pomaga mestom pri razvoju novih in trajnostnih pragmatičnih rešitev, ki vključujejo gospodarsko, družbeno in okoljsko razsežnost. Mestom omogoča izmenjavo dobrih praks in izkušenj ter podporo vrste strokovnjakov, ki so vključeni v urbane politike v Evropi. V URBACT je vključenih 500 mest, 29 držav in 7.000 aktivnih udeležencev (2007–2013).

Marca bo program URBACT vstopil že v svojo tretjo fazo. V preteklih programskih obdobjih se je program izjemno razvil in razširil. Poleg mest in občin, ki so neposredno vključeni v projektna omrežja, lahko zelo veliko ponudi tudi drugim mestom in občinam. URBACT stavi na celostno in vključujoče oblikovanje politik, kar poskuša uresničiti z lokalnimi podpornimi skupinami in lokalnimi akcijskimi načrti. Poleg uporabe Urbactove metode pa lahko mesta in občine s študijami, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz vse Evrope, tudi vsebinsko obogatijo svoje programe.

Kakšne izkušnje imajo z Urbactom slovenska mesta in občine?

V Urbactovih projektih so doslej sodelovala štiri slovenska mesta: Maribor, Ljutomer, Celje in Ljubljana. Maribor ravnokar zaključuje sodelovanje v tretjem projektu My Generation At Work, pred tem pa se je z drugimi evropskimi mesti povezoval že v projektih Active A.G.E., v katerem so iskali odgovore na staranje prebivalstva,  in FIN-URB-ACT, v katerem so si prizadevali za bolj učinkovite podporne strukture za razvoj malih in srednjih podjetij ter inovativnega gospodarstva. Ljubljana (Univerza v Ljubljani) je bila partner v projektu LUMASEC (Land Use Management for Sustainable European Cities), v katerem so se ukvarjali s strateškim upravljanjem rabe zemljišč. Celje je bilo edino med slovenskimi mesti doslej vodilni partner, in sicer v projektu WEED (Women, Enterprise and Employment in Local Development), ki se je ukvarjal z enakostjo spolov kot eno ključnih horizontalnih področij v Strategiji EU za rast in delovna mesta. Četrto mesto je Ljutomer, ki je zelo uspešno sodelovalo pri projektu Active Travel Network.

LJUTOMER – taborsko, kasaško, filmsko in vinsko mesto ter srce Prlekije

Prlekija je kot rodovitna dlan zemlje na desnem bregu reke Mure, ki se radodarno razgrinja v nepregledna žitna polja in dviga v velike valove hribov, po katerih so v poseben red ujeti vinogradi. Od nekdaj naklonjena konjereji, prepoznavna po termalnih vrelcih, štorkljah, klopotcih na štiri vetrnice, tipičnih obcestnih križih, izjemni kulinariki in bučnem olju ter šegavih, gostoljubnih ljudeh, je pravi turistični zaklad Slovenije. In njeno glavno mesto je Ljutomer ali Lotmerk, kot mu pravijo domačini.

Občina Ljutomer obsega severovzhodni predel Slovenskih goric ter del zahodnega območja Panonskega oboda tako, da sta v občini dva geografsko in gospodarsko povsem različna predela. Severovzhodni je izrazito ravninski s polji, travniki, gozdovi manjših površin ter z večjimi strjenimi naselji in jugozahodni izrazito gričevnat predel z vinogradi, gozdovi in raztresenimi naselji. Občina šteje 11.773 prebivalcev in se razprostira na 107 km2. Obsega 44 naselij. Najpomembnejše gospodarske dejavnosti Občine Ljutomer so: kmetijstvo, vinogradništvo, živilsko-predelovalna, tekstilna in lesno-predelovalna industrija, trgovina ter storitveni sektor. Vir: www.obcinaljutomer.si.

Ljutomer je pomembno gravitacijsko središče regije, saj nudi številna delovna mesta, vrsto storitev in je z eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji – Gimnazijo Franca Miklošiča tudi izobraževalno središče, ki privablja šolarje iz širšega območja.

dan-aktivne-mobilnosti-obcine-ljutomer_21390848576


Active Travel Network

Partnerji projekta Active Travel Network so poskušali najti rešitve za prometne zamaške v majhnih in srednje velikih mestih, ki jih povzročajo avtomobili, v katerih običajno sedi samo en potnik. Prebivalce so želeli spodbuditi k pogostejši hoji in kolesarjenju po vsakdanjih poteh. Možnosti za preusmeritev ljudi od vožnje z avtomobilom k hoji ali kolesarjenju je namreč v majhnih in srednje velikih mestih zelo veliko, saj je približno polovica vseh poti, ki jih ljudje opravijo z avtomobilom, krajša od pet kilometrov.

Vodilni partner: Weiz (Avstrija)

Parterji: Novara (Italija), Riccione (Italija), Serres (Grčija), Sebes (Romunija), Norderstedt (Nemčija), Skanderborg (Danska), Ljutomer (Slovenija) in Univerza v Gradcu (Avstrija).

Trajanje: 2009–2012


Cilji projekta

Omrežje Active Travel Network si je v skladu z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost Evropske unije prizadevalo spremeniti mobilnostne navade v malih in srednje velikih evropskih mestih.

Glavni cilj projekta Active Travel Network je bil odločevalce in načrtovalce prepričati, da sta za prostorsko načrtovanje in mestni proračun hoja in kolesarjenje prav tako pomembna kot avtomobilski in javni promet. Drugi pomemben cilj je bil oblikovanje lokalnega akcijskega načrta na temo nemotoriziranega prometa. S projektom so želeli partnerji tudi dokazati, da lahko upravljanje mobilnosti razreši prometne probleme z relativno nizkimi stroški. Prav tako so poskušali zagotoviti finančna sredstva za implementacijo vsaj dela lokalnega akcijskega načrta.

Glavni izzivi partnerjev:

–          Ozaveščati o koristnosti kolesarjenja in hoje kot načinov mobilnosti v mestih ter načrtovanje ukrepov v tej smeri uvrstiti med stalne naloge občine s stalnim letnim proračunom.

–          Dokazati, da sami infrastrukturni posegi še ne spremenijo potovalnih navad, temveč morajo mestne uprave prebivalce spodbujati k hoji in kolesarjenju z informiranjem in promocijo.

–          Izpostaviti, da so mehki ukrepi upravljanja mobilnosti (informiranje, organizacija, promocija in ozaveščanje) nujni dodatek k infrastrukturnim posegom.

Ključni poudarek projekta je bil, da sta hoja in kolesarjenje kot načina mobilnosti najprimernejša za večino ljudi. Sta brezplačna, ne onesnažujeta, porabita zelo malo prostora in nista odvisna od fosilnih goriv. Zato predstavljata oprijemljivo rešitev za številne prometne probleme mnogih evropskih mest, kot so prometni zamaški, hrup in onesnaženost zraka.

Dediščina projekta

Partnerji projekta Active Travel Network so razvili več uporabnih orodij za mestne prometne strokovnjake. Osnovali so strokovne študije in materiale za pripravo kampanj za spodbujanje trajnostne mobilnosti ter gradiva za usposabljanja o upravljanju mobilnosti in osnovnih vprašanjih prometa in energije. Poleg tega pa so, kot vidimo iz primera mesta Ljutomer, na različne načine aktivirali meščane ter trajno vplivali na mestne politike za trajnostno mobilnost.

Kaj so naredili v Ljutomeru

Izhodišča

V Ljutomeru so prepoznali potrebo po krepitvi kakovosti bivanja v ljutomerski občini, iz težavnih gospodarskih in socialnih razmer, problematike staranja in upadanja prebivalstva, skrbi glede zaskrbljujočega zdravstvenega stanja, še posebej mladih (povečanje števila predebelih otrok in mladostnikov), potrebe po majhni obremenitvi okolja in potenciala reševanja podnebnih težav.

Spoznali so, da je v ljutomerski občini velik potencial za hojo in kolesarjenje, da pa je dostopnost do pomembnih lokacij v mestu slaba, da so pločniki in prehodi pomanjkljivi, kolesarskih steze nepovezane in ureditve za kolesarje nevarne. Prav tako predstavlja problem upad povezav in nizka kakovost ponudbe javnega potniškega prometa (JPP), prav tako je ovira tudi železnica, saj so prehodi ozko grlo, ko se ob prometnih konicah promet dobesedno ustavi (potrebovali bi nadvoz). Težavo v občini predstavlja tudi cestni motorni promet, predvsem parkiranje je večen problem, prav tako pa so težave s tovornim tranzitom.

Bistveni problem je vse manjša aktivnost mladih, ki so vse manj aktivni in vse bolj avtomobilni. Večina zaposlenih se v službo še vedno vozi z avtomobili. Pojavlja pa se velik potencial kolesarjenja med osnovnošolci, problematična pa je prevladujoča želja srednješolcev po avtomobilu.

Načrti

5 strateških stebrov, iz katerih so pri projektu izhajali: trajnostno načrtovanje mobilnosti, celovita promocija hoje, izkoriščen potencial kolesarjenja, privlačen javni potniški promet in optimiziran cestni promet.

Zadane cilje so si v Ljutomeru zadali uresničiti s sledečimi ukrepi: pilotni projekt umirjenega prometa v manjšem naselju, dopolnitve varnih poti v šolo, ureditev problematičnih prečkanj cest, ureditev primera rekreacijske poti – povezave z enim od naselij, dopolnitev manjkajočih delov kolesarskega omrežja ob glavni cesti v Ljutomeru, občinske smernice za gradnjo kolesarske infrastrukture, 20 parkirnih stojal in ena pokrita kolesarnica letno, zagotavljanje fiksnega financiranja za kolesarjenje: 15 % proračuna za mobilnost, ureditev ožjega mestnega središča za kolesarje, pilotni projekt območja umirjenega prometa, pilotni projekt ureditve povezave z enim od naselij v zaledju, navezava naselij v neposrednem zaledju in ena polnilnica električnih koles letno.

Za izboljšanje javnega potniškega prometa so načrtovali: aktivno sodelovanje pri vzpostavljanju enotne državne vozovnice, predvsem pri prestopanjih iz železnic na lokalne avtobuse, organiziranje »prevozov na poziv« ali taksi prevozov, sklenitev pogodbe o sofinanciranju večjega obsega ponudbe občine z državo, prevozniki in ostalimi občinami, povečanje števila voženj  avtobusov ob delavnikih na glavni osi v smeri proti MS in Ormožu, povečanje števila voženj avtobusov v večernih urah, sobotah, nedeljah in praznikih na glavni osi v smeri proti MS in Ormožu ter podvojitev sredstev namenjenih JPP do leta 2015 glede na leto 2010.

Pri optimiziranem cestnem prometu pa ukrepi vključujejo prepoved daljinskega tranzitnega tovornega prometa skozi občino, izgradnjo obvoznice, dodatno omejevanje motornega prometa v ožjem središču, ureditev problematičnih prečkanj glavnih cest, pilotni projekt območja umirjenega prometa v Ljutomeru, pilotni projekt umirjanja prometa v manjšem naselju, okrepljen nadzor nad nepravilnim parkiranjem, širitev nadzorovanega parkiranja na zaledje mestnega središča in zmanjšanje hitrosti na glavnih cestah skozi naselja. (Vir)

snake-game

Prometna kača

Kot izjemno uspešni ukrep se je v Ljutomeru izkazala igra »Prometna kača«, v katero so vključili otroke vseh treh osnovnih šol v mestu. Glavni cilj te igre je spodbuditi otroke, da v nekem časovnem obdobju v šolo potujejo okolju prijazno, varno in zdravo, npr. peš, z rolerji, s kolesom, z javnim prevozom ali da te načine mobilnosti vsaj delno kombinirajo z avtomobilom. Na ta način se otroke privaja na trajnostne načine prevoza, istočasno pa se zmanjšuje avtomobilski promet v bližini šol. S to igro so v Ljutomeru dosegli kar 482 otrok in njihovih družin in uspeli trajno povečati uporabo mehkih načinov mobilnosti za prihod v šolo! Pešačenje v šolo se je povečalo za 4,4 odstotka, kombiniran prihod pa za 8,3 odstotka. Tekom igre se je delež otrok, ki jih v šolo z avtomobilom pripeljejo starši, zmanjšal za 12 odstotkov. Uporaba mehkih načinov mobilnosti, zlasti hoje, je ostala na visoki ravni tudi po koncu igre.

Nagrada Evropske komisije za trajnostno mobilnost

Ljutomer se je med 29 prijavljenimi mesti uvrstil med tri finaliste za nagrado Evropske komisije na temo trajnostne mobilnosti. Ljutomer je bil za nagrado nominiran kot primer dobre prakse zlasti zaradi uspešnega vključevanja prebivalcev v pripravo in izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti. Poleg Občine Ljutomer sta bila nominirana še Toulouse v Franciji in Aberdeen v Veliki Britaniji, ki je nagrado tudi prejel. Letne nagrade se podeljujejo mestom in regijam, ki izkažejo odličnost v razvoju in udejanjanju svojih trajnostnih mestnih prometnih načrtov oz. strategij.

Kakšni so dolgotrajni učinki sodelovanja v programu URBACT, pa bomo izvedeli v sredo.

Sorodni članki:

Ljutomer spodbuja mehko mobilnost v okviru evropskega projekta Active Travel Network

Načrtovanje za hojo in kolesarjenje v majhnih in srednje velikih mestih

»GO FOR IT« ukrepi v Mariboru

My Generation At Work v Mariboru

urbact.eu urbact.si

komentarji (1)

  1. Utrinki z URBACT INFO DNEVA « Inštitut za politike prostora, 30/01/2015 01:50

    […] ki je v zadnjem valu sodelovala v projektu MyGenerationAtWork, je predstavila Martina Rauter. Občina Ljutomer je projekta Active Travel Network pridobila zelo veliko zlasti na področju trajnostne mobilnosti. Njihove izkušnje je predstavil […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt