Prehranska politika je lahko vzvod za trajnostni lokalni razvoj

15. 01. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Hrana in prehrana se vzpenjata proti vrhu mestnih in občinskih prioritet po vsej Evropi, zato je URBACT to temo izpostavil tudi na svojem dogodku v okviru OPEN DAYS oktobra 2014 v Bruslju. Na delavnici so Urbactovi partnerji razpravljali, kako lahko občine s pobudami, ki so povezane s hrano, vplivajo na gospodarski, družbeni in okoljski razvoj ter istočasno v odločanje vključijo javnost. Poglejte, kaj so bile glavne točke pogovora.

»Ko zaženete lokalno omrežje na temo hrane, povabite ljudi v prijazno okolje, na vrt na strehi ali celo na kmetijo!« priporoča Anne Feijter, svetovalka za komuniciranje z občine Amersfoort na Nizozemskem, ki je partner v projektu Sustainable Food for Urban Communities. Feijterjeva je predstavila posredniško vlogo mesta pri promociji trajnostne hrane z vključevanjem in sodelovanjem javnosti. Vzpostavili so lokalno podporno skupino, ki so jo poimenovali Omrežje za pravo hrano (Real Food Network), vanjo pa so vključeni predstavniki iz občinske uprave, prebivalci in drugi lokalni deležniki. Skupaj so oblikovali lokalni akcijski načrt, ki temelji na treh stebrih: pridelava – rast lokalne ekonomije s kmetijami okoli mesta in skupnostnimi vrtovi v mestu samem, dobava hrane ljudem (partnerstva med mesarji in kurirji na kolesih, ki dostavljajo hrano na trajnostni način), uživanje lokalne hrane v lokalnih restavracijah ter seznanjanje otrok z lokalno pridelavo in prodajo hrane. Pobude, ki so jih zagnali, več kot očitno pozitivno vplivajo na participacijo, vključenost in zdravje. Feijterjeva je poudarila, da mora biti občina, če želi doseči dobre rezultate, radovedna in blizu ljudem.

Druga možnost za občine je, da razvijajo sodobne mestne tržnice. Lokalne tržnice lahko razumemo kot orodje za uresničevanje urbanih politik. Biti morajo konkurenčne in infrastrukturno prilagojene, tako da so privlačne za obiskovalce. Če jim to uspe, ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo podjetništvo. V Wroclavu, ki je partner v Urbactovem projektu URBACT Markets, so na starem, a prenovljenem, trgu nedavno odprli sodobno živilsko tržnico s tradicionalno atmosfero, ki je postala pravi magnet za obiskovalce. Mesto si je želelo k obisku in nakupom na tržnici pritegniti še zlasti mlade ljudi, zato so storili še en korak naprej in zagnali promocijsko kampanjo. V sodelovanju z lokalnimi kmetijami so pripravili kuharsko oddajo in poskušali na tak način spodbuditi k nakupom na lokalni tržnici.

Promociji lokalnih tržnic je namenjen tudi mednarodni dan tržnic s festivalom Love your local market, ki ga je lani zagnalo omrežje URBACT Markets. Letos so mesta, ki si želijo izpostaviti lokalni pomen svojih tržnic, vabljena, da ga obeležijo med 13. in 27. majem 2015.

Kaj pa če bi za spodbujanje bolj trajnostnega načina življenja in potrošnje uporabili sistem javnih naročil? To so naredili v švedskem Södertäljeju, vodilnem partnerju Urbactovega projekta Diet for Green Planet network. Leta 2001 se je mestma uprava odločila, da ne bo več podpiralo hrane, ki je pripravljena vnaprej ali se pripravi iz praškov, temveč bodo spodbujali okusnejšo, bolj zdravo, ekološko lokalno pridelano in trajnostno hrano. Zahvaljujoč uredbam javnega naročanja je več kot 50 % šolske hrane je sedaj ekološko pridelane, 30 % hrane, razdeljene v šolskih menzah (23.000 porcij na dan) je ekološko pridelane in lokalnega porekla. 95 % šolskih kuhinj samih oblikuje svoje jedilnike in v njihovo pripravo vključuje tudi šolarje. S to strategijo trajnostne hrane so od leta 2010 zmanjšali uživanja mesa za 30 % in odpadke od hrane znižali za 30–40 %.

Poleg vseh sestavin in receptov predstavljenih zgoraj je pomemben še en element. »Mesta potrebujejo dobre strokovnjake in produkte. Izkoristite tudi najmanjše prednosti, ki jih imate, zavijte jih v svetleč papir in jih promovirajte!« pravi Rocio Rojo Arauzo, vodja projektov na občini v Burgosu v Španiji, ki je vodilni partner projekta Gatronomic Cities. Rocio želi poudariti, da se mesta lahko promovirajo in razvijajo skozi gastronomsko ponudbo. Pravi, da živimo v »izkustveni ekonomiji«, kar pomeni, da si ljudje želijo dobrih izkušenj. Gastronomija je pomemben del tega in krepi vezi med potrošniki in tistimi, ki so kakorkoli povezano s pridelavo in proizvodnjo hrane. Tudi mesta, ki nimajo močne prehranske tradicije, imajo gotovo nekaj, kar je na lokalni ravni odlično. Če ima mesto dober produkt in strokovnjake, ima tudi velik potencial za rast.

Iz zgornjih primerov vidimo, da je celostna strategija trajnostne prehrane, vse od javnih naročil do šolskih menz, vključevanja prebivalcev, otrok in lokalnih kmetov ter spodbujanja tržnic in lokalnih posebnosti zelo učinkovito orodje mestne in občinske politike, saj je ekonomsko, družbeno in okoljsko koristna za vse (potrošnike, prebivalce in lokalna podjetja). Občinske uprave lahko z njihovim razvijanjem in uresničevanjem veliko dosežejo. Za učinkovite celostne lokalne strategije pa je nujno horizontalno sodelovanje, ki presega službe in oddelke ter omogoča resnično celostni pristop.

Povezava do originalnega članka

 

Sorodne vsebine:

Mestne tržnice so odgovor!

Atene – Urbactova prestolnica hrane

Londonske tržnice so pomembne

Socialna trgovina z ekološko pridelanimi in lokalnimi živili

Lokalno je tudi bolj trajnostno

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt