december 2014

Strategija razvoja prometa v javni obravnavi

19. 12. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Bo hitri vlak zaradi počasnih odločitev odpeljal? Medtem ko na ministrstvih že skoraj pet let “pripravljajo” državni prostorski načrt, ki bo določil tudi potek prog ljubljanskega železniškega vozlišča, država zamuja priložnost, da bi za milijardni projekt črpala evropski denar. Več … Železnice – naša večna prioriteta Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo strategijo razvoja prometa v […]

Kaj bo z Mariborom?

12. 12. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

»To je šok, katastrofa, nepredstavljivo« Napoved, da v mariborskem mestnem proračunu v naslednjih dveh letih ne bo nič denarja za občinske programe, je v mestu povzročilo silovite odzive. Uresničitev napovedi bi pomenila hud udarec za socialo. Več … Maribor pred bankrotom: o znižanju plač župana in direktorja pa nič Napovedano varčevanje v proračunih za prihodnji […]

Naglica pri rušenju kulturnih spomenikov

05. 12. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Arhitekti bi Rakuschev mlin podprli, občina pa hiti z rušenjem V imenu podpornikov za ohranitev Rakuschevega mlina sta včeraj Aleš Žmavc in Katja Saje na odgovorne naslovila strokovno pobudo in idejni projekt, kako stavbo mlina obvarovati pred rušenjem. Prepozno. Po naročilu Mestne občine Celje je včeraj dopoldne celjski Remont objekt že začel rušiti. Več … […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt