november 2014

Ukrepi za boljšo zaposljivost mladih – švedski primer

26. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako se spopasti z nizko zaposlenostjo in slabo zaposljivostjo mladih? Pogosto slišimo, da je treba izobraževanje in veščine uskladiti s potrebami na trgu dela. Govora je o tem, da je treba mlade usmerjati na naravoslovna in tehnična področja. Kako? Veliko Urbactovih projektov se neposredno ali posredno ukvarja z zaposlovanjem mladih. V švedskem mestu Gävle, ki je eden od partnerjev v omrežju ESIMeC, so zato razvili vrsto programov. Gävle je srednje veliko švedsko mesto s 95.000 prebivalci, ki leži 160 km severno od Stockholma. Čeprav gre za univerzitetno mesto z 12.000 študenti, je delež prebivalcev, ki končajo šolanje in nadaljujejo izobraževanje na visokošolski stopnji, veliko nižji od švedskega povprečja. Tradicionalno so se mladi namreč zaposlovali v lokalni papirniški industriji, za kar niso potrebovali posebnih kvalifikacij in so se lahko zaposlili takoj po…

Kako vam lahko URBACT koristi, tudi če niste partner? 2. del: zaposleni na občinah in javni uslužbenci

25. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Na kaj pomislite, ko slišite za program URBACT? Se vam zdi nekaj abstraktnega, kar vam nikakor ne more koristiti? Preberite spodnje predloge. Morda boste presenečeni, kaj vse vam lahko ponudi. Ste zaposleni na občini ali javni uslužbenec? Poiščite primere pristopov, rešitev in politik, iz katerih lahko izhajate pri svojem delu. Ni treba odkrivati tople vode! Toda, bodite previdni, da ne kopirate, temveč prevajate – nabirate znanje, s pomočjo katerega boste razvili svoje lokalne rešitve. -          Rezultati Urbactovih projektov S podobnimi problemi, s katerimi se soočate sami, se spopadajo tudi vaši kolegi v drugih mestih – spoznajte jih in sodelujte z njimi! Niste sami! Poglejte čez meje svojega mesta in našli boste ljudi s podobnimi problemi, skrbmi in interesi, s katerimi lahko izmenjate znanje in prakse. -          Poiščite tematske strokovnjake…

Javna razprava o poplavah in upravljanju voda

24. 11. 2014

Sporočilo za medije, Ljubljana, 21. november 2014 Slovenija za učinkovito spopadanje s poplavami potrebuje več kot le akcijski program! Potrebujemo državno strategijo upravljanja z vodami, da bomo družbena in gospodarska pričakovanja v zvezi z vodami uskladili z ekosistemskimi zahtevami po ohranjanju vode, je ključno sporočilo javne razprave o poplavah. Zbrani so pozvali k politični odgovornosti za razmere in izrazili pričakovanje, da bo vlada poleg akcijskega programa poskrbela tudi za dolgoročnejše izboljšanje delovanja sistema upravljanja z vodo, da ga bo reorganizirala in sovisno povezala s prostorskim načrtovanjem ter tako zagotovila celostno obvladovanje fenomena vode kot skupnega dobra in razvojnega vira! V četrtek, 20.11.2014, se je v gostišču Livada v Ljubljani, na pobudo Društva vodarjev Slovenije 200 udeležencev javne razprave pet ur pogovarjalo o poplavah.…

Šolarji raziskujejo javni prostor Fužin

21. 11. 2014

Maja Simoneti, IPoP Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je letos v duhu jubilejnega dogodka BIO 50 in v okviru mednarodnega projekta Mesto Evropa, v katerem sodelujejo še Center za sodobno kulturo iz Barcelone, Arhitekturna fundacija iz Londona in Muzej finske arhitekture iz Helsinkov, skušal svoje delovanje tesneje povezati tudi s Fužinami. Iz te želje je nastal izobraževalni projekt Raziskujemo javni prostor Fužin. Na pobudo MAO se je razvil v sodelovanju z Osnovno šolo Nove Fužine in Inštitutom za politike prostora (IPoP). IPoP je projekt zasnoval na osnovi svoje prakse in programa izobraževanja za sodelovanje v urejanju prostora, s katerima podpira razvoj prostorske pismenosti v šolah. Zasnova in izvedba programa sta bili v sodelovanju z Natalijo Lapajne iz muzejskega oddelka za izobraževanje in Ireno Babnik z Osnovne šole Nove Fužine prilagojeni izbranemu okolju…

Kako vam lahko URBACT koristi, tudi če niste partner? 1. del: izvoljeni predstavniki, politiki ali odločevalci

20. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Na kaj pomislite, ko slišite za program URBACT? Se vam zdi nekaj abstraktnega, kar vam nikakor ne more koristiti? Preberite spodnje predloge. Morda boste presenečeni, kaj vse vam lahko ponudi. Ste izvoljeni predstavnik, politik ali odločevalec? Raziščite, katera so aktualna vprašanja urbanega razvoja drugod po Evropi. Kot pravijo Nizozemci: Stopaj previdno in zri v daljavo! Čeprav je nujno, da se osredotočite na lokalne probleme, lahko z zavestjo o globalnem kontekstu sprejemate strateško boljše odločitve. - Preglejte poročilo Cities of Tomorrow: Action today. Svoje politične odločitve podprite z informacijami o obstoječih primerih in pristopih. Spoznajte in pokažite, kaj so že naredili drugi. Vsi si želimo razvijati inovativne pristope, toda najučinkoviteje – in najtežje – se je učiti iz uspehov in napak drugih. - Vas zanimajo specifične teme? Preglejte Urbactove…

Inštitutu za politike prostora priznano delovanje v javnem interesu

18. 11. 2014

Inštitut za politike prostora je danes prejel odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero mu to podeljuje status nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu. Gre za pomembno formalno priznanje našim večletnim prizadevanjem za trajnostni razvoj, predvsem v povezavi z urejanjem prostora. Za pridobitev tovrstnega statusa na podlagi Zakona o varstvu okolja smo morali izpolniti tudi precej zahtevne pogoje, ki jih za takšen status določa pravilnik. Ministrstvo je o vlogi kljub dvomesečnemu roku odločilo v manj kot dveh tednih. Status bo inštitutu omogočal sodelovanje v postopkih skladno z Zakonom o varstvu okolja, dajanje stališč o posameznih vprašanjih varstva okolja, sodelovanje pri delu posvetovalnih teles ministrstva in delovanje skupaj s predstavniki ministrstva ali vlade v delegacijah, ustanovljenih v zvezi s sodelovanjem na mednarodnih…

Kdo so upravičenci programa URBACT III?

17. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Začenja se novo obdobje, evropski parlament je nedavno je potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom predsednika Jean-Clauda Junckerja. Generalna komisija za regionalno enakopravnost (General Commission for Territorial Equality – CGET), Urbactov organ upravljanja, je Evropski komisiji v imenu 28 držav članic EU, Švice in Norveške posredovala program za URBACT III (2014–2020). Zaenkrat torej vse poteka po predvidenem časovnem planu, po katerem naj bi komisija program potrdila do konca tega leta, prvi razpisi za URBACT III pa naj bi se odprli februarja ali marca 2015. Ponovno bodo glavni upravičenci programa URBACT III mesta, kar pomeni: -          mesta, občine in kraji (ne glede na število prebivalcev), -          organi ožjih delov občin, kot so četrtne, krajevne in vaške skupnosti, -          medbčinske uprave na urbanih območjih, če predstavljajo…

Novosti programov teritorialnega sodelovanja URBACT, INTERACT, INTERREG IVC/Europe in ESPON v novem programskem obdobju

13. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kaj pred začetkom novega programskega obdobja pravijo vodje evropskih programov sodelovanja? O preteklih izkušnjah programov in spremembah v novem programskem obdobju poročajo Emmanuel Moulin, vodja sekretariata programa URBACT, Michel Lamblin, programski direktor programa INTERREG IVC/Europe, Peter Mehlbye, vodja koordinacijske enote programa ESPON, in Petra Masácová, vodja organa upravljanja za INTERACT. Kaj so glavni dosežki vašega programa in s čim se lahko pohvalite? Michel Lamblin, INTERREG IVC/Europe V okviru programa INTERREG IVC poteka prenos več kot 400 dobrih praks s področja politike iz ene v drugo regijo, razvija ali prenavlja se okrog 430 lokalnih/regionalnih orodij ali instrumentov – k vsemu temu je pripomogla izmenjava znanja med mednarodnimi partnerji. 710 milijonov evrov, več kot polovica proračuna, je bila namenjena nacionalnim in regionalnim skladom za implementacijo…

Mestne tržnice so odgovor!

11. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Tržnice so stare kot mesta sama in tako različne med seboj, kot so si različna mesta, v katerih se nahajajo. Ne glede na razlike pa vse ustvarjajo prostore srečevanja, posel in delovna mesta, poleg tega pa imajo tudi zelo velik potencial za uresničevanje trajnostnih politik in uvajanje novih trendov. Tukaj je nekaj namigov omrežja URBACT Markets. Torej, kaj je bilo prej – tržnica ali mesto? Vprašanje je podobno tistemu o kokoši in jajcu. Vemo, da so tržnice stare kot civilizacija sama, tega se zavedajo zlasti antropologi, ki so na to temo naredili vrsto študij. Moj učitelj Jesus Contreras mi je pred tridesetimi leti povedal, da so bile tržnice v devetnajstem stoletju prostori, kjer so se ljudje srečevali in prirejali poroke, dandanes pa potekajo poroke v dvoranah in diskotekah. Miselnost, da so tržnice kraji, ki jih mladi ljudje ne uporabljajo več, se sedaj začenja spreminjati,…

Predlogi za celovito reševanje prometne problematike v ljubljanskih Kosezah

10. 11. 2014

Inštitut za politike prostora in Društvo Focus sta te dni poslala Mestni občini Ljubljani predlog ureditve dela Koseške ulice in dela Drage v Kosezah v Ljubljani. Pripravljen je bil v skladu s stališči prebivalcev in drugih uporabnikov tega območja, kot so jih izrazili na Uličnem festivalu Koseze, 5. junija 2014. Namen festivala je bil oživiti prostor Koseške ceste (en dan zaprte za motorni promet), kjer ima motorni promet še vedno prednost pred nemotoriziranimi oblikami prometa, in se seznaniti z željami in potrebami okoliških prebivalcev, rekreativcev, strokovnjakov in civilne družbe po ureditvi tega prostora v bodoče. S predlogom Mestni občini Ljubljana nadaljujemo aktivnosti za prostorske izboljšave tega dela Kosez. Na dogodku smo izvedli delavnico o prometni ureditvi Koseške ceste in anketo, ki jo je izpolnilo prek 60 občanov. Njihove zahteve so jasne: Koseška cesta…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt