november 2014

Prenova prostorske zakonodaje šele drugo leto

28. 11. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Prenove prostorske zakonodaje pred julijem ne bo Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je včeraj soglasno zavrnil novelo zakona o graditvi objektov, ki jo je predlagala poslanka ZaAB Mirjam Bon Klajnšček. Celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje pa pred julijem naslednje leto ni pričakovati. Več na www.dnevnik.si. Letos so lastniki skupaj oddali 6300 stanovanj […]

Smo pomislili na slabe strani protihrupnih ograj?

21. 11. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Berlinski zid ob slovenskih avtocestah Dars z evropskim denarjem postavlja protihrupne ograje, ki po mnenju stroke kažejo na razpad prostorskega načrtovanja. »Katastrofa. Gre za skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in urejanja prostora pri nas. Izvedene so brez prostorske presoje in poglobljenega premisleka na podlagi okoljskega monitoringa,« o protihrupnih ograjah, ki jih ob slovenskih avtocestah […]

Kakšno mesto bi lahko zgradili z 19 milijardami €?

14. 11. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Hypotopia: kako je model mesta za 19 milijard € spremenil percepcije Avstrijcev Skupina mladih pobudnikov projekta je želela javnosti pokazati, koliko denarja je vlada namenila pomoči eni od največjih avstrijskih bank. Ustvarili so model mesta, ki bi ga lahko zgradili s to vsoto denarja – z 19 milijardami evrov. Več na www.theguardian.com. Poplavna neodgovornost: Stroka […]

V Mariboru vse boljši pogoji za pešce in kolesarje

07. 11. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Skozi ožji center kmalu le z največ 30 Številni novi prometni znaki za (zdaj nižje) hitrostne omejitve in nekateri novi ukrepi umirjanja prometa v Maistrovi in Krekovi ulici so znak, da mariborski prometni uradniki ne počivajo. Četudi bi lahko nove prometne znake manj pozoren voznik, sploh tak, ki vozi “na pamet”, zlahka spregledal – kajti […]

Konec širjenja stavbnih zemljišč brez posvetovanja

02. 11. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Širitev stavbnih zemljišč brez javnosti neustavna Ustavno sodišče je pritrdilo pobudi nevladnih organizacij in prepovedalo izpeljavo postopkov za pripravo in sprejetje sklepov občin o manjših širitvah območij stavbnih zemljišč po 29. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju iz leta 2012. Postopek funkcionalnih zaokrožitev stavbnih zemljišč ne predvideva sodelovanja javnosti in tako […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt