oktober 2014

Atene – Urbactova prestolnica hrane

23. 10. 2014

Atene so naredile velik korak – od mesta z 0-% stopnjo samooskrbe s hrano do uvrstitve prehranske politike med ključne politične prioritete. Atene, zgodovinsko mesto, ki je postalo moderna prestolnica: kako pa je s prehransko kulturo? Atene so edinstvena evropska prestolnica s 3000-letno zgodovino in eno najgosteje poseljenih območij v EU. Občina Atene obsega samo strogo mestno jedro, kjer stanuje 660.000 ljudi. Širše metropolitansko območje pa vključuje skoraj celotno regijo Atika s 58 občinami in s 3,75 milijona prebivalcev. Če v metropolitansko območje štejemo še bližnja satelitska mesta Kalkido, Thivo in Korint je to že pol grškega prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih je število priseljencev v Atene vrtoglavo naraslo, tako da danes gostijo skoraj vse civilizacije in narodnosti tega sveta. Kako pa je s sistemom oskrbe s hrano? Obdelovalne površine v Atiki so se…

Pomembna zmaga nevladnih organizacij

23. 10. 2014

Ustavno sodišče prepovedalo širitve območij stavbnih zemljišč brez vključevanja javnosti

Ustavno sodišče je odločilo, da je širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta neustavna. Sodišče je presodilo, da sta s spornim 29. členom novele Zakona o prostorskem načrtovanju kršeni Aarhuška konvencija in ustava, saj ne vključuje javnosti, zato je izvajanje člena prepovedalo. S tem je ugodilo pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je februarja 2013 skupaj vložilo osem nevladnih organizacij s področij urejanja prostora in varstva okolja. Gre za pomembno pravno zmago Mreže za prostor, ki združuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, in mreže okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo. Sporni člen je uzakonil splošen odmik od uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor, saj je dopustil širitev območja stavbnih zemljišč v občini do 5000 m2 zgolj s sprejemom sklepa občinskega sveta…

Kaj naj mesta s celostnimi teritorialnimi naložbami?

21. 10. 2014

Nove celostne teritorialne naložbe – CTN (Integrated Territorial Investments – ITI) so ključno orodje programskega obdobja 2014–2020. Zakonsko jih določa Common provisions regulation (Uredba Evropskega parlamenta in sveta št. 1303/2013), v kateri je predpisana poraba sredstev iz vseh evropskih skladov, vključene pa so tudi v Člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" (št. 1301/2013), ki določa, da se »najmanj 5 % sredstev ESRR, dodeljenih na nacionalni ravni v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", dodeli celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj«. Kaj so celostne teritorialne naložbe? Uredba št. št. 1303/2013, Člen 36 Celostne teritorialne naložbe 1.   Če strategija urbanega razvoja ali druge teritorialne strategije ali teritorialni pakti iz člena 12(1) uredbe o ESS…

Študija o spodbujanju večnivojskega upravljanja na temo energetske učinkovitosti

20. 10. 2014

Inštitut za politike prostora je kot partner sodeloval pri projektu Promoting multi-level governance in support of Europe 2020, v okviru katerega je nastala študija o spodbujanju upravljanja na več ravneh na temo energetske učinkovitosti. Kot primer dobre prakse je predstavljen inštrument Lokalnega energetskega koncepta (LEK) in izjemno uspešna implementacija tega v Občini Vrhnika. Namen projekta je na podlagi izkušenj s politikami pripraviti nasvete in spodbujati medsebojno učenje in izmenjavo med regijami. Naročnik študije je Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, izvaja pa ga konzorcij, ki ga vodi Spatial Foresight. V okviru projekta sta bili organizirani tudi dve dvostranski srečanji Vrhnike z Vidmom in Neo Propontido, o katerih smo že poročali. Študija o primeru Vrhnike je dosegljiva na portalu Inforegio ali v .pdf obliki spodaj. Case study Vrhnika_final

Kako kreativnost pomaga pri prostorskem načrtovanju?

16. 10. 2014

V Murski Soboti je Urban Jeriha iz Inštituta za politike prostora predstavil Prostore sodelovanja na 4. konferenci o kreativnosti: Kreativno prostorsko načrtovanje. Konferenca je bila namenjena tistim, ki jih zanima ustvarjalen pristop pri načrtovanju in oblikovanju prostora v najširšem smislu. Konferenca je bila razdeljena v več sklopov (kratka strokovna predavanja, intervju z dr. Edwardom de Bonom, delavnice in sprehod po poteh arhitekta Novaka), pomemben del pa so bili tudi odmori, ki so bili namenjeni srečevanju udeležencev in izmenjavi mnenj. Med kratkimi strokovnimi predavanji je Urban iz Inštituta za politike prostora predstavil publikacijo in spletno stran Prostori sodelovanja. V uvodu je poudaril, da v Sloveniji obstajajo številčne skupnostne prakse v urejanju prostora, njihov pozitiven prispevek pa še ni povsem prepoznan. Povzel je razloge za njihov nastanek, ključne…

Prostori sodelovanja: Kako lahko javnost sama ureja prostor?

16. 10. 2014

V Mariboru je 6.10.2014 potekala javna predstavitev publikacije Prostori sodelovanja, ki predstavlja samoorganizirane pobude za urejanje prostora. Skupnostne prakse v svetu V svetu je čedalje več neformalnih skupnosti, ki delujejo v svojem lokalnem okolju in prevzemajo pobudo za urejanje okolja. Nastajajo kot reakcija na premalo učinkovito javno upravljanje s prostorom, zaradi omejenih javnih sredstev ter kot poligon za preizkušanje novih načinov delovanja in ustvarjanja. Za njih je značilno, da izjajajo »od spodaj« (angl. bottom-up), so praviloma neformalno povezane, upravljajo se skupnostno, ključno vlogo pa nosijo lokalni prebivalci, nevladne organizacije in podjetja. S skupnostnimi praksami je običajno možno hitreje in ceneje izboljševati prostor z malimi koraki, pri načrtovanju in izvedbi pa vključujejo ljudi kar veča družbeno povezanost in kakovost življenja. Kaj…

Kako usposobiti deležnike, da spremenijo mesto?

16. 10. 2014

Matevž Straus

Mestne uprave se soočajo z naraščajočim pritiskom – od njih se pričakuje vedno več, resursov je vedno manj, zato morajo biti bolj inovativne, sočasno pa si ne smejo privoščiti napak. V primeru napak jih mediji in javnost grobo kaznujejo. Kako naj se torej odzivajo na spremenjena pričakovanja mestnih akterjev in zahteve po drugačnih pristopih ter sočasno zadostijo vsem z zakonom določenim postopkom? Na eni strani se od mestnih uprav pričakuje boljše strateško načrtovanje in natančnejše akcijske načrte, spet drugi so mnenja, da »ne potrebujemo akcijskih načrtov, potrebujemo akcijo«. Mnogokrat se uprave soočajo tudi z nezaupanjem prebivalstva, ki v njih vidi le birokracijo, spet drugje si prebivalstvo želi več interakcije z mestno upravo, pa ta zaradi preobremenjenosti tovrstne »nenujne« iniciative potiska na stran. In ko se mestna uprava odloči za sodelovanje…

Delavnice za osnovnošolce

15. 10. 2014

IPoP pod okriljem Meseca prostora s financiranjem MzIP izvaja delavnice NAČRTUJEMO SVOJE DOMIŠLJIJSKO NASELJE za osnovnošolske otroke. V ponedeljek sta bila Tatjana Marn in Tadej Žaucer na OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki in izvedla dve delavnici v obeh četrtih razredih. Zdravo življenjsko okolje je nujno za življenje, zato se je o urejanju prostora treba znati pogovarjati. V razredu smo se pogovarjali o načrtovanju naselja, v kakršnem bi radi živeli, in ga zasnovali s pomočjo lesenih hišk na načrtu. Kjer se med seboj nismo strinjali, smo se pogovarjali še malo in še malo … Če ne bi bili omejeni z dvema šolskima urama in šolskim zvoncem, nam tem ne bi zmanjkalo. Dogovorili smo se, da gozda ne bomo pozidali, čeprav bi radi živeli v njem in da tudi tik ob reki ne bomo gradili, čeprav so v njej super ribe. Šolo smo postavili na sredo, da jo bomo imeli vsi blizu.…

Brezplačne delavnice v okviru projekta Meta dekleta!

03. 10. 2014

V okviru projekta Meta Dekleta vas Metina lista in partnerji vabijo na brezplačne delavnice o učinkovitem komuniciranju z mediji ter novodobnem snovanju zagovorniških kampanj. Delavnice so namenjene vsem ženskam, a še posebej mlajšim (18-40 let), ki že delujejo v družbeno angažiranih iniciativah, v nevladnem sektorju ali lokalni politiki, pa tudi vsem tistim, ki o tem šele razmišljajo. Cilj delavnic je usposabljanje udeleženk za družbeno-angažirano komuniciranje in ustvarjalno delovanje v javni in politični sferi. Združevali bomo področja aktivnega državljanstva, zagovorništva ter aktivizma s tehnikami in orodji komuniciranja, tradicionalnih in novih medijev, poznavanja moči družbenih omrežij ter postopkov in primerov snovanja kampanj v javnem prostoru. Delavnice bosta vodili strokovnjakinji za medije in družbeno komuniciranje, novinarka Nataša Briški ter psihologinja…

SKLJ14

02. 10. 2014

Konec tedna se bo v Ljubljani odvijal dogodek z naslovom SKLJ14, ki se ukvarja s primerjavo javnega prostora v Ljubljani in Skopju. Sestavljen je iz dveh delov, ki povezujeta tri sodelujoče organizacije: Galerijo MKD (Makedonsko kulturno društvo), Mestno kreativno mrežo CCN iz Skopja v Makedoniji in iniciativo za javni prostor prostoRož. Projekt SKLJ14 je nadaljevanje dogodka Skopje Creative Hub 2014, ki se je avgusta 2014 odvil v Skopju v organizaciji CCN, in na katerem je sodelovalo tudi kulturno društvo prostoRož. Tako v Skopju kot v nadaljevanju v Ljubljani bo v središču tematika degradacije javnega prostora, ki jo je mogoče opaziti v različnih okoljih. Izmenjava izkušenj, h kateri stremi, se bo zgodila s predavanjem in pogovorom, kjer bodo predstavljeni projekti detekcije in reinterpretacije degradiranega javnega prostora v Skopju, ki so se odvili v okviru projekta Skopje…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt