september 2014

Vključevanje etničnih manjšin

23. 09. 2014

Petra Očkerl

Vsake toliko se v medijih srečamo z novicami, ki so povezane z obravnavo Romov in njihovim vključevanjem v družbo ter umeščanjem v prostor. Poleg poročanja o prekrških in kriminalnih dejanjih, ki jih medijski analitiki in komunikologi sicer označujejo za potencirane in stereotipske, so najpogostejša tema neformalna romska naselja. Nevladne organizacije s področja človekovih pravic ugotavljajo, da Romi pogosto živijo v nesprejemljivih razmerah, brez dostopa do osnovne infrastrukture. Občinske uprave in mesta se na ta vprašanja odzivajo bolj ali manj uspešno. Zdi se, da se z romsko problematiko ukvarjajo predvsem nevladne organizacije in pobude, medtem ko je sistemsko urejanje šibko. Romska problematika je na ravni EU prepoznana kot pomembna tema, ki jo najceloviteje obravnava Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, za uresničevanje pa se namenjajo sredstva…

BIO 50 vabi k hoji

15. 09. 2014

V prihajajočih dneh se odpira jubilejni ljubljanski bienale oblikovanja, BIO 50. Razstava, ki jo kurirajo Jan Boelen, Maja Vardjan in Cvetka Požar, je zasnovana na principu sodelovanja. Razdeljena je na dvanajst tem, v okviru katerih mednarodni timi že od začetka leta ustvarjajo projekte, ki jih bodo razvili in uresničili med trajanjem bienala. Teme so: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje, Oblikovanje življenja in odprta kategorija. Partner ene od dvanajstih delovnih skupin – Hoja po mestu / Walking the City – je tudi Inštitut za politike prostora. Hoja je temeljna sestavina vsakdanjega življenja, vendar pa se zdijo pravice pešcev in dejavnost hoje v urbanem kontekstu pogosto zanemarjene ali pozabljene. Skupina želi izpostaviti…

Maribor = živo mesto

11. 09. 2014

Petra Očkerl

Vse se je začelo pred štirimi leti. Z uličnim gledališčem. To je namreč iskalo prostore, na katere bi se lahko pri svoji dejavnosti konkretno navezalo. Po navdihu vrste analiz in zapisov Jerneje Ferlež o mariborskih dvoriščih so se ustvarjalci odločili, da svojo dejavnost umestijo prav tja. V pozabljene prostore na meji med javnim in zasebnim, ki naj bi bili v slovenskem prostoru arhitekturna posebnost. Tako me o začetkih pobude Živa dvorišča poduči vodja iniciative Katja Beck Kos, potem ko jo vprašam, ali je za vse kriva Evropska prestolnica kulture 2012. Z umeščanjem ulične gledališčne umetnosti na dvorišča se je med ustvarjalci pojavila tudi širša zavest o tem, kakšno vlogo igrajo ta v vsakdanjem življenju Mariborčana. O tem, da so pogosto skrajno zanemarjena ali pa služijo zgolj parkiranju avtomobilov. Pa tudi o tem, da se v njih skrivajo izjemni potenciali,…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt