avgust 2014

Zakaj ne bi večnih gradbišč spremenili v parke in vrtove?

29. 08. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Večna gradbišča v parke in vrtičke? Z oglasi polepljene gradbene ograje v prestolnici ločujejo dobršen del zemljišč, na katerih se že leta ne zgodi – nič. Zgodba vrtičkarjev Onkraj gradbišča, ki so dokazali, kako je mogoče začasno osmisliti takšno površino, pa prav tako še ni dobila nadaljevanja. Več na www.dnevnik.si. Dovoljenje za prvi urgentni center […]

Zakaj se MOL glede Slovenske ni posvetoval z javnostjo?

08. 08. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Prenova Slovenske ceste: Vprašljivo sobivanje pešcev in voznikov LPP Prenova okoli 400 metrov dolgega dela Slovenske ceste bo, kot kaže, precej dražja, kot so na ljubljanski občini načrtovali pred slabim letom. Do roka je prispelo sedem ponudb gradbincev za izvedbo del, ki se gibajo med 5,2 in 7,9 milijona evrov. Potem ko so na Mestni […]

Ali taktilne oznake res služijo svojemu namenu?

01. 08. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Talne taktilne oznake za slepe za zdaj bolj za okras Mnogi meščani se sprašujejo, ali se hoče ljubljanska občina z vzpostavljanjem talnega taktilnega sistema za slepe po mestu samo hvaliti, in so oziroma bodo te oznake bolj za okras, ali pa bo z njimi mesto tudi zares postalo prijazno ljudem, ki si pomagajo orientirati z […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt