julij 2014

URBACT na OPEN DAYS 2014

31. 07. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

OPEN DAYS – Evropski teden regij in mest je pomemben vsakoleten dogodek za vse, ki se zavzemajo za svojo regijo, mesto ali skupnost. Štiridnevnega dogajanja z več kot 100 delavnicami, razpravami, razstavami in družabnimi dogodki se vsako leto oktobra v Bruslju udeleži 6000 ljudi. Slogan letošnjega dneva odprtih vrat, ki bo potekal od 6. do 9. oktobra 2014, je »Rastimo skupaj – pametne investicije za ljudi«. URBACT v okviru tega dogodka organizira delavnice, govore in posebni dogodek za svojo skupnost! Tukaj je seznam Urbactovih delavnic, na katere se lahko že prijavite. Rok je 22. september 2014. Pohitite, saj je število mest omejeno. Prijavnico, v kateri navedete kodo izbranega dogodka, najdete tukaj. Usposabljanje in izobraževanje deležnikov v evropskih mestih Mesta so se znašla v središču pozornosti in večina ljudi, zaposlenih v javnih službah, je pod pritiskom. Od…

WP_20140724_001

Z bajk kuhnami po poti trajnostne mobilnosti

29. 07. 2014

Petra Očkerl

V vsakem kul mestu je kakšna. Ciclofficina. Selbsthilfewerkstatt. Bike kitchen. Biciklopopravljaona. Kolesarska kuhinja. Ali bajk kuhna, kot so koncept poslovenili pri Mariborski kolesarski mreži. Sedaj jo imajo tudi v štajerski prestolnici. V kleti Mobilnostnega centra Maribor na Partizanski cesti 21 jo lahko obiščete vsak četrtek od 18. ure naprej. Bike kitchen je popravljalnica koles, ki »strankam« brezplačno nudi prostor, orodje in znanje, s pomočjo katerih si sami servisirajo kolo. Zamisel izvira iz Kalifornije in je stara že več kot deset let. V tem času se je praksa razširila po vsem svetu. Ponekod jo podpirajo občine in mesta, ki si želijo spodbujati alternativne, okolju in človeku prijazne načine mobilnosti, drugod pa take popravljalnice nastanejo na pobudo zagnanih posameznikov ali skupin v želji po popularizaciji kolesarjenja ali zgolj druženju in združevanju.…

Vrtec Komaček_Vrhnika

Vrhnika evropski primer energetske učinkovitosti

28. 07. 2014

Petra Očkerl; delno povzeto po www.vrhnika.si.

Vrhnika je v zadnjih letih postala eno najbolj zglednih slovenskih mest na področju energetske učinkovitosti, sedaj pa razmišljajo še o uvedbi principa zero waste. Z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti so zmanjšali občinske stroške in prenovili nekaj javnih stavb. Uspeva pa jim tudi z manjšimi koraki, ki se jih učijo od evropskih partnerjev. Lokalni energetski koncept Sosledje pozitivnih dogodkov, ki so Vrhniko pripeljali na evropski zemljevid energetske učinkovitosti, je sprožila priprava lokalnega energetskega koncepta. Vrhnika je kot ena prvih občin v Sloveniji pripravila ta dokument, katerega del je celostna analiza energetske porabe občine pa tudi priprava akcijskega načrta izboljšanja porabe energije. Odločili so se, da bodo še naprej spodbujali uporabo zemeljskega plina, ki je okolju prijaznejši kot trda goriva. Zastavili so načrt za obnovo fonda javnih…

urbact-udine

Videm: vključevanje Romov z Urbactom

16. 07. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Medtem ko je leta 2009 vrsta evropskih nacionalnih in lokalnih vlad zaostrila svoj odnos do romskih skupnosti (izselitve, uničevanje naselij itd.) so se v italijanskem Vidmu odločili, da bodo v Urbactovem omrežju ROMA-Net skupaj z 10 drugimi mesti poiskali vključujoče rešitve. Tako je Vidmu s pomočjo Urbactove metode uspelo vključiti romsko skupnost in najti trajnoste rešitve za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev. Videm (Udine) (98.000 prebivalcev) je bogato mesto v hriboviti pokrajini Furlanija - Julijska Krajina na severovzhodu Italije. Zaradi bližine slovenske (20 km) in avstrijske meje (50 km) je talilni lonec kultur, jezikov in etničnih skupin. Furlanščino (to je eden od retoromanskih jezikov) se veliko govori v vsakdanjem življenju, kot tudi nemško in slovensko. Lokalni prebivalci med govorom pogosto pomešajo vse štiri jezike. Videm je za obiskovalca elegantno…

RTEmagicC_prevent2.jpg

Starši in mesta – zmagovalno partnerstvo za povečanje zaposlenosti mladih

14. 07. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Tako pravijo pri Urbactovem omrežju PREVENT. 10 partnerskih mest sodeluje s starši, da bi skupaj preprečili zgodnje opuščanje šolanja. Njihov namen je zagotoviti lažji prestop iz šole v delovna razmerja ter zagotoviti, da imajo mladi potrebne veščine in kvalifikacije za boljše zaposlitve in bolj aktivno državljansko vlogo. Boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja. Katere so prednosti? Znano je, zakaj je smiselno preprečevati zgodnje opuščanje šolanja in kako to vpliva na različne aspekte življenja. V prvi vrsti šolanje koristi posamezniku: vsako dodatno leto šolanja lahko izboljša življenjski zaslužek mlade osebe za vsaj 70.000 evrov, da ne omenjamo daljše pričakovane življenjske dobe in vpliva na zdravje. Koristi ima tudi država, saj višja izobrazba in aktivno delovno življenje pomeni višje prihodke od davkov in manjšo odvisnost posameznikov od socialnih transferjev,…

GT22_10

Prostori sodelovanja

10. 07. 2014

Konec maja je v založništvu Inštituta za politike prostora izšla publikacija »Prostori sodelovanja« s podnaslovom »Skupnostne prakse v urejanju prostora«. Publikacija je nastala v okviru široke uredniške skupine, s čimer smo želeli čim bolje zajeti mnoštvo in široko paleto praks, obravnavali pa smo jih v okviru naslednjih področij: somobilnost, stanovanjske skupnosti, skupnostna prenova (javnih in skupnih prostorov), začasna raba prostora, sodelo ter lokalne ekonomije, v nadaljnjih korakih pa želimo omenjenim dodati tudi področji urbane samopreskrbe ter samoniklih prostorov kulture. Pod pojmom skupnostne prakse v urejanju prostora razumemo samoorganizirane pobude, ki imajo pomembne posledice za produkcijo prostora. Gre za prakse, ki izhajajo 'od spodaj', praviloma s strani neformalno povezanih skupnosti, njihov pomemben vidik pa je pogosto tudi skupno ali skupinsko upravljanje…

prostori-sodelovanja-2-lo-res

Skupnostne prakse v urejanju prostora

10. 07. 2014

Izdali smo časopis Prostori sodelovanja, v katerem so predstavljeni primeri skupnostnih praks v urejanju prostora. Skupnostne prakse in lokalne pobude, ki vedno pomembneje sooblikujejo prostor tudi pri nas, v širši uredniški ekipi ocenjujemo izjemno pozitivno, zato želimo jim dati vidnost, poudariti številčnost in pomen teh praks, ter zbrati argumente za njihovo nadaljnjo promocijo pri uporabnikih in odločevalcih. Vsebine si lahko ogledate na prostorisodelovanja.si. Tam lahko naročite tudi elektronsko verzijo časopisa. Kljub širši uredniški ekipi ne verjamemo, da poznamo vse tovrstne pobude. Zato prosimo za pomoč. Posredujte nam informacije o tovrstnih skupnostnih praksah urejanja prostora, z nekaj osnovnimi podatki: ime, spletna ali Facebook stran, kontakt in opis v eni vrstici. Dodali jih bomo na spletno stran, kjer želimo zbrati čim več dobrih primerov. Pa prijetno branje!

Urbact-CLLD-top

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali kako vključiti ljudi v oblikovanje politik

09. 07. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Usklajevanje razumevanja, kaj je in čemu služi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development – CLLD), izmenjava izkušenj, povezanih s participativnimi procesi, in uporaba tega orodja v neurbanih kontenstih ter prepoznavanje izzivov pri njegovi uporabi v urbanih okoljih – to so glavni cilji delovnega seminarja, ki ga je nedavno organiziral Urbact. Po seminarju smo se imeli priložnost pogovarjati z Darinko Czischke, projektno vodjo širše Urbactove študije konceptov in orodij za trajnostni urbani razvoj v obdobju 2014–2020, katere del je tudi ta seminar. Darinka, kateri element je po vašem mnenju najbolj značilen za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD)? Najprej je potrebno poudariti, da Komisija s CLLD označuje nov tip politike, ki deluje od spodaj navzgor (bottom-up) namesto od zgoraj navzdol. Lokalni prebivalci sestavljajo lokalna partnerstva,…

My Generation At Work v Mariboru

07. 07. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

https://www.youtube.com/watch?v=vq2YKH5VVAo Urbactov projekt My Generation At Work si prizadeva pomagati mladim pri vstopu na trgu delovne sile, zlasti s spodbujanjem podjetniškega duha in veščin. Pri oblikovanju aktivnosti si Maribor in druga partnerska mesta pomagajo z izkušnjami iz projekta My Generation iz prejšnjega programskega obdobja. Iz njih so izpeljali pogoje, ki jih je potrebno zagotoviti za lažje prestopanje mladih iz izobraževanja na trg delovne sile. 1. Potrebujemo soustvarjalni pristop Z upadom ekonomske in politične kredibilnosti države se država blaginje krči, istočasno pa obstajajo prizadevanja za večjo učinkovitost in odzivnost na potrebe državljanov kot tudi naslanjanje na aktivnost njih samih. Na področju socialnih inovacij poteka vroča razprava o novih načinih vključevanja in participacije državljanov ter soustvarjanja aktivnosti. Medtem ko je bilo…

perilo

O vsem naokoli, samo o okolju nič kaj dosti

01. 07. 2014

Maja Simoneti, IPoP. Izvirno objavljeno na spletni postaji Metina lista.

Kaj pa prostor in prostorska politika, kdo vam svetuje na področju prostora in graditve, kaj imate v mislih, ko se zavzemate za zagon gradbeništva, zakaj ste proti davku na nepremičnine, kakšno stanovanjsko politiko boste podprli … to so samo nekatera od vprašanj, na katera bi v normalnih razmerah morali odgovarjati tisti, ki se zavzemajo za delo v vladi in sedež v parlamentu. Prostorske značilnosti nenazadnje ključno določajo prepoznavnost Slovenije. Državljane zato povsem upravičeno zanima, kakšna bo prostorska politika nove vlade, bo v civilni družbi in lokalnih pobudah videla potencialnega partnerja ali nasprotnika. Prostor Slovenije predstavlja enega ključnih razvojnih virov, pomemben je za slehernega državljana, gospodarstvo in skupnost kot tako. Na kakovosti prostora, kulturni nadgradnji naravnih danosti, slonita kakovost bivanja slovenskih državljanov in slovensko…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt