junij 2014

Rotterdam kreativni sektor povezuje z lokalnim gospodarstvom

27. 06. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

V preteklih desetletjih so urbani guruji, kot sta Richard Florida in Charles Landry, navdušeno izpostavljali vrsto prednosti kreativnega sektorja in obstoja kreativnega razreda. Mesta so si tako dalj časa prizadevala pritegniti več kreativnih delavcev. Sedaj se zdi, da je to, kar sta oglaševala Florida in Landry, mimo. Kreativni in kulturni sektor je dokazal, da je zrel gospodarski sektor, ki igra pomembno vlogo v lokalnih gospodarstvih. Sedaj se pojavlja vprašanje, kako ga je mogoče na trajnostni in inovativni način povezati z drugimi, tradicionalnimi sektorji. To povezavo si prizadeva vzpostaviti tudi Rotterdam. Urbactov projekt Creative Spin mesto pri tem navdihuje ter mu pomaga razvijati nove ideje in politike. Creative Spin v Rotterdamu Leo van Loon je soustanovitelj in lastnik kreativne tovarne the Creative Factory, lokalnega središča za mlade in nastajajoče podjetnike. Chantal…

Kako ustvariti rekreaciji prijazno okolje?

23. 06. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Vsekakor ni nič novega, če povemo, da je telesna aktivnost prebivalcev pomembna za javno zdravje. Posebej zato morajo mesta razmisliti, kako ustvariti rekreaciji prijazno okolje. Med letoma 2011 in 2013 je bilo 9 nizozemskih mest (Almere, Amsterdam, Rotterdam, ’s-Hertogenbosch, Deventer, Ede, Heerhugowaard, Zoetermeer in Bergen op Zoom) vključenih v pilotno študijo o ustvarjanju rekreaciji prijaznega mestnega prostora. Jeseni 2013 je nizozemski inštitut za šport in rekreacijo The Netherlands Institute for Sports and Physical Activity (NISB) objavil rezultate te pilotne študije, ki jo je naročilo nizozemsko ministrstvo za zdravje in šport. Vključena mesta so si s trdimi (fizičnimi) in mehkimi (družbenimi) ukrepi prizadevala rešiti lokalne probleme tako, da bi bile soseske prijetnejše za življenje ter da bi zagotavljale varnost in ohranjale zdravje. Izboljšave so vključevale…

Skupnostna ekonomija: kaj pomeni za mesta?

19. 06. 2014

Sally Kneeshaw, Urbactova strokovnjakinja; prevod in priredba Petra Očkerl

Povezovanje in digitalne tehnologije korenito spreminjajo naš način življenja, dela, učenja, druženja in povezovanja. Del te revolucije je vzpon storitev »peer-to-peer« (vsak z vsakim), ki ljudem omogočajo, da si delijo vse od avtomobilov in domov do svojih veščin in časa. Pri menjavi in souporabi ni nič novega in dejansko je mestno življenje vedno omogočalo souporabo prostora, infrastrukture, prostega časa in kulture. Z vse močnejšim povezovanjem pa se te aktivnosti premikajo na drug nivo in t. i. skupnostna ekonomija, znana tudi kot ekonomija delitve ali souporabe, je v porastu. Več o skupnostni ekonomiji tukaj in na dnu strani. Skupnostna ekonomija je za predstavnike mest pomembna iz več razlogov. Ima namreč potencial učinkovitejšega in bolj trajnostnega koriščenja dragocenih virov, kar je stalen izziv za mnoga mesta, zlasti v trenutnih okvirih varčevanja. Ni…

Kaj je začasna raba prostora?

15. 06. 2014

http://www.youtube.com/watch?v=QFPPoVUCGp4 Delovna skupina za začasno rabo Mreže za prostor je v sodelovanju z IPoP-om in Ratneekom pripravila video o začasni rabi prostora. Kaj je začasna raba in kateri so uspešni primeri začasne rabe pri nas, izveste v videu. Začasna raba prostora navadno nastopi kot vmesna raba, ko se je določena namembnost prostora iztekla, nova pa se še ni vzpostavila. Lahko je enkraten dogodek ali pa traja več desetletij. Kot taka je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – pa naj gre za odprte površine, stavbe ali njih dele. Z majhnimi koraki oživlja prostor in pomembno vpliva na dvig uporabne, družbene, gospodarske in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. (Povzeto po Prostori sodelovanja: skupnostne prakse v urejanju prostora, Inštitut za politike prostora, 2014; vsebina dostopna tudi na…

Svetovno prvenstvo v Braziliji z drugega zornega kota

14. 06. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

V zadnjih tednih so se povsod po evropskih mestih pojavile podobe, ki najavljajo svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. V Evropi so to praznične podobe – oglasi za prenose tekem na velikih platnih, za hrano in pijačo, ki gre dobro z nogometom, poletjem in prijetno družbo. Ampak ne prikazujejo samo tega. Prejšnji teden smo med priljubljenim množičnim uličnim festivalom v Berlinu lahko videli tudi napise kot je »copa pra quem?«. Ne čudi, da je postal paradoks velikih nogometnih dogodkov ravno s svetovnim prvenstvom v Braziliji še bolj očiten. Brazilija je namreč država, v kateri ostaja nogomet zelo priljubljen in razširjen šport, vendar tudi država, v kateri je razkorak med bolj in manj premožnimi skupinami prebivalstva primerjalno ogromen, kot sta v svoji objavi spomnila tiskovna predstavnika francoske nevladne organizacije. Že lani poleti je Urbactov strokovnjak Peter…

Lokalna partnerstva za trajnostno rast

11. 06. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kaj je recept za umeščanje srednje velikih mest v spreminjajočo se evropsko krajino in zagotavljanje njihove trajnostne ekonomske rasti? Basingstoke in 7 drugih partnerskih mest se je povezalo v Urbactovo omrežje ESIMeC na temo trajnostne rasti za srednje velika mesta in raziskovalo vprašanja s posebnim poudarkom na zaposlovanju in veščinah. ESIMeC – ekonomske strategije in inovacije v srednje velikih mestih Cilji: ESIMeC si prizadeva razviti inovativne ekonomske strategije, ki temeljijo na prednostih in posebnostih srednje velikih mest, s katerimi bodo ta bolje opremljena za gospodarske krize ter si bodo lažje gospodarsko opomogla, istočasno pa bodo strategije zagotovile dolgoročno gospodarsko rast in prožnost. Partnerska mesta: Basingstoke and Deane  (Velika Britanija),  Albacete (Španija) Besançon (Francija), Bistrița (Romunija), Cherbourg (Francija), Debrecen (Madžarska),…

Ulični festival Koseze: »Ljubljana ni samo center«

05. 06. 2014

Sporočilo za medije, Inštitut za politike prostora ter Društvo Focus

Na svetovni Dan okolja je na Koseški cesti pri Koseškem ba­jerju potekal ulični festival. Koseška cesta, za en dan zaprta za motorni promet, je postala prireditveni prostor, kjer so se kljub spremenljivemu vremenu zvrstile različne dejavnosti, ki so privabile številne prebivalce bližnjih sosesk in oživile ulico. Organizatorji so želeli z dogodkom opozoriti, da naraščajoč motorni promet ogroža kakovost bivanja tudi v soseskah izven središča mesta, ter da morajo pri urejanju prostora in načrtovanju prometnih ureditev ves čas sodelovati prebivalci. Dogodek je bila tudi odlična priložnost za druženje v soseski. Šišenska promenada, ki poteka od Celovških Dvorov do Koseškega bajerja, je glavna sprehajalna os za več kot 20.000 prebivalcev Šiške ter veliko dnevnih obiskovalcev rekreacijskih območij. Koseška cesta je edini del te pešpoti, kjer poteka tudi motorni promet.…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt