april 2014

Mednarodni festival tržnic ‘Love Your Local Market’

29. 04. 2014

Alison Partridge, Urbactova strokovnjakinja; prevod in priredba Petra Očkerl

Ali kdaj nakupujete na tržnici? Jo boste obiskali med prihajočimi prazniki? Ste se kdaj ustavili in pomislili, kakšna je vloga tržnice v mestnem življenju? Kako prispeva k skupnosti in gospodarstvu? Ali je pri tem uspešna? Podatki iz leta 2008 kažejo, da več kot 25.000 tržnic v Evropi (sem spadajo tako tržnice na prostem in na ulicah kot pokrite tržnice) z več kot 450.000 trgovci in milijonom ljudi, ki se preživljajo z delom na tržnicah, ustvari 40 milijard evrov prometa. Tržnice imajo vrsto pozitivnih učinkov: poganjajo gospodarstvo, pospešujejo razvoj novih srednje velikih podjetij in podjetništvo, pomembno prispevajo k urbani regeneraciji, promovirajo kulturo in privabljajo turizem. Tržnice prispevajo tudi k družbeni koheziji, saj igrajo ključno vlogo pri integraciji starejših, imigrantov in drugih ljudi, ki jim grozi družbena izključenost. Partnerji projekta Urbact…

Urbactove nacionalne točke obveščanja: od kod prihajajo in kam so namenjene?

29. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Urbactove nacionalne točke obveščanja so več kot le seznam kontaktnih točk, saj predstavljajo pomemben steber Urbactove komunikacijske strategije. IPoP je ena od dvajsetih nacionalnih točk obveščanja za Urbact. V spodnjem intervjuju je Ségolène Pruvot, koodinatorka nacionalnih točk obveščanja, povedala več o tem, kaj točke obveščanja počnejo in kako podpirajo Urbactova mesta in omrežja. Ségolène, lahko prosim poveš nekaj o ozadju Urbactovih nacionalnih točk obveščanja? Kako so nastale in kaj je nihovo poslanstvo? Nacionalne točke obveščanja so nastale z mislijo na mnoge strokovnjake in načrtovalce prostora iz različnih držav, ki bi lahko imeli koristi od tega, kar se počne v okviru Urbacta, od izmenjav in rezultatov projektov, toda ne razumejo dovolj dobro angleško, da bi do materiala dostopali neposredno prek Urbactove spletne strani, ki je v angleščini.…

Kolumbijski Medellin z inovacijami po poti družbene enakosti

24. 04. 2014

Eddy Adams, Urbactov strokovnjak, prevod Petra Očkerl

V večini mest potrebujem nekaj časa, da najdem dogajanje, ki ga lahko opišem. V Medellinu je bilo ravno obratno. Potem ko mi je drznost dejanj tega mesta pet dni jemala sapo, sem končno našel besede, s pomočjo katerih začenjam razumeti to izjemno tranzicijo. Neenakost je vir urbanega nasilja V mestni galeriji moderne umetnosti središče glavne razstave zaseda velik plakat Medellin Diagrama, na katerem je predstavljena strategija preteklega in še trajajočega potovanja tega mesta. »Zgodba državljanske svobode: kako je javnost premagala konflikt, obnovila urbano dostojanstvo, sprožila kolektivno akcijo in zahtevala nazaj prihodnost svojega mesta« je podnapis pod sliko, ki poudarja, da je šlo najprej in predvsem za politični proces. Osnovno sporočilo razstave je: »neenakost vir urbanega nasilja«. V Medellinu, v Kolumbiji sem sodeloval na svetovnem urbanem forumu World Urban…

Javna razprava o operativnem programu URBACT III

18. 04. 2014

Program URBACT je objavil javno razpravo o Operativnem programu za izvajanje programa v novi finančni perspektivi 2014 – 2020. Program URBACT III predstavlja nadaljevanje programa URBACT II. Namenjen je povezovanju mest za izmenjavo izkušenj in znanj na področju vsebin mestnih politik, katerih glavni cilj je izboljšanje učinkovitosti in vpliva mestne politike na mesto. V novi finančni perspektivi URBACT pridobiva na pomenu za povezovanje mest in mestnih območij ter postaja pomemben instrument za pomoč izvajanja urbanih politik na nacionalni ravni. Uradni jezik programa je angleščina, zato je dokument objavljen v angleškem jeziku, v angleškem jeziku pa poteka tudi javna razprava. Vabimo vas, da si osnutek Operativnega programa ogledate na spletni strani programa URBACT. Svoja mnenja in pripombe v angleškem jeziku lahko sporočite neposredno preko elektronskega obrazca.

Opazujemo, namesto da bi živeli?

17. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Za javne prostore je značilno, da so javni (ne zasebni), da lahko do njih prosto dostopamo in da jih za različne namene uporablja veliko število ljudi. Toda, ali se ta ideja, da je javni prostor dostopen vsakomur, udejanja tudi v realnosti? Ali ni možno, da ga prevzamejo določene skupine? Javni prostor danes razumemo kot bojno polje, na katerem se odvija tekma za moč. Dostopen, vendar nadzorovan Javni trgi so še vedno pomembni, saj so fizično lahko dostopni, so na križiščih cest in ob vozliščih prometa, ljudi, dobrin, luči in zvokov mesta. So pa nadzorovani in imajo nevidne, a neprehodne meje. Kljub vsemu torej niso dostopni vsem, saj jih nadzorujejo kamere, policija in zasebne varnostne službe, ki odločajo o tem, kdo si »zasluži« dostop do teh prostorov. Opazujemo, namesto da bi živeli? Dolgo je veljalo, da je privatizacija glavna grožnja javnemu prostoru. Vendar javnega…

Promet blokira naše ceste in naše dihalne poti

15. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Po poročanju Evropske agencije za okolje se je onesnaženost zunanjega zraka v Evropi zmanjšala, zlasti v prvem desetletju tega stoletja (nižje so vrednosti žveplovega dioksida, svinca, ogljikovega monoksida in benzena). Toda ciniki pravijo, da te spodbudne novice, če pričakujemo celovitejše in trajnejše izboljšanje kakovosti zraka, še niso razlog za navdušenje. Morda bi bilo bolje, če bi zadrževali dih. V izjavi v britanskem Observerju (23. marca 2014) je Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, povedal, da je »slaba kakovost zraka eden najpogostejših vzrokov prezgodnjih smrti v EU, saj povzroči kar 100.000 prezgodnjih smrti letno in predstavlja več kot 300 milijard evrov dodatnih stroškov v zdravstvu letno«. Čeprav so po Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij določene mejne vrednosti za posamezne države, je raziskava leta 2012 potrdila, da ima več držav,…

Stroka nasprotuje legalizaciji pred izvedbo potrebnih sistemskih sprememb

11. 04. 2014

Skupina Odgovorno do prostora! je danes posredovala ministru pristojnemu za prostor, predsednici vlade in medijem ter zainteresirani javnosti odziv na predlog zakona o ravnanju z nelegalnimi gradnjami. Stroka opozarja, da je napoved skorajšnjega sprejetja zakona slaba ideja, ki  ima lahko dolgoročno gledano negativne posledice. Nelegalno gradnjo stroka razlaga kot značilno posledico slabosti v sistemu urejanja prostora, zato se ne strinja s tem, da vlada daje legalizaciji prednost pred nujnimi celovitimi spremembami sistema urejanja prostora. Kot opozarja stroka se je vlada lani z Izhodišči normativnih sprememb na področju urejanja prostora (november, 2013) zavezala, da bo poskrbela za potrebne sistemske spremembe in pozimi je steklo intenzivno sodelovanje pri pripravi novih rešitev. Namera vlade, izražena v osnutku zakona o ravnanju z nelegalnimi gradnjami, je zato stroko negativno…

Suceava pospešuje proti električni mobilnosti

10. 04. 2014

Električna vozila danes predstavljajo korak naprej k zmanjševanju emisij izpušnih plinov in zvočnega onesnaževanja, kot tudi obetajoč vir ekonomskega razvoja. Električna mobilnost je pomemben del Iniciative za zeleni avto (Green Cars Initiative) kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva kot tudi strategije Evropa 2020, ki si prizadeva za pametno, zeleno in trajnostno ekonomijo do leta 2020. Omejena infrastruktura, višje nabavne cene in zastarela zakonodaja Evropejce še vedno odvračajo od električnih vozil. Potreba po tehnologiji, oblikovanju politik in družbenem dialogu je tako večja kot kdajkoli. Suceava, srednje veliko romunsko mesto na zunanji meji EU, je z Urbactom odločilno napredovala na poti do električne mobilnosti. Občina je bila namreč partner projekta EVUE, ki se je osredotočal na celostno in trajnostno vodenje mest za spodbujanje uporabe električnih…

Program URBACT 2014 – 2020

09. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Urbact III Urbact III bo evropski teritorialni program, ki bo financiran s strani Evropske unije (preko Evropskega sklada za regionalni razvoj) in držav članic, odvijal pa se bo v programskem obdobju 2014 – 2020. Urbact III bo deloval kot program evropske izmenjave in učenja, ki spodbuja trajnostni urbani razvoj. Evropskim mestom bo omogočal sodelovanje vseh deležnikov, povezanih z urbanimi politikami po vsej Evropi pri iskanju odgovorov na urbane izzive in razširjanju dobrih praks, lekcij in rešitev. Program bo pokrival vseh 28 držav članic EU kot tudi obe partnerski državi – Norveško in Švico. Urbact III bo omogočal širjenje znanja in dobrih praks med mesti in drugimi političnimi ravnmi ter tako promoviral celostni trajnostni razvoj in izboljševal učinkovitost regionalne in kohezijske politike. Znanje in spretnosti deležnikov, povezanih z razvijanjem in uresničevanjem…

URBACT III: bežen vpogled v nov program

08. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kam smo s programom Urbact III namenjeni? Kaj so glavne značilnosti in novosti za novo programsko obdobje? Adele Bucella, finančna direktorica Urbactovega sekretariata in članica ekipe, ki pripravlja operativni program Urbact III, je odgovorjala na naša vprašanja Kako daleč je oblikovanje novega programa in kdaj bo prvi razpis za Urbact III? Najprej naj povem, da je Urbact edini medregionalni program, katerega propračun naj bi se povečal za 40 %. To izkazuje kako pomemben del novega regulativnega okvira so urbana vprašanja. Urbact III seveda gradi na uspehu predhodnih programov, na pridobljenih izkušnjah ter predlaga nova in izboljšana orodja, ki se odzivajo na potrebe mest. Nov proračun bo obsegal 74 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sedaj se dogovarjamo še o novem naboru orodij, kar bo nadgradnja projektov izmenjave, ki so se odvijali v okviru…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt