februar 2014
Lokacija.net naslovnica

Lokacija.net

19. 02. 2014

za informirano odločanje o kraju bivanja in stroških mobilnosti

Slovenija je ena najbolj policentrično poseljenih držav v Evropi, Slovenci pa za mobilnost porabimo nadpovprečno velik delež družinskega proračuna (vir). Inštitut za politike prostora zato predstavlja spletno storitev Lokacija.net, ki pomaga do bolj informiranih odločitev o kraju bivanja in stroških mobilnosti. Zakaj lokacija in stroški mobilnosti? Odločitev o kraju bivanja ima velik vpliv na kakovost življenja, ker je v Sloveniji malo selitev in so zato odločitve dolgoročne. Odločitev o kraju bivanja vpliva na stroške dnevne mobilnosti na delo, ker so zaposlitveni centri praviloma v mestih, javni transport pa slabše deluje. Lokacija bivanja in stroški mobilnosti so torej močno povezani. Geografska oddaljenost zaradi sodobnih transportnih sredstev postaja manj pomembna. Za prebivalce postajata pomembnejši cenovna in časovna oddaljenost. Tovrstna oddaljenost od nacionalnih…

ESIMeC2

Razvoj delovne sile osredotočen na potrebe po veščinah

13. 02. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Projekt ESIMeC je združil 8 srednje velikih evropskih mest, ki so hotela odgovoriti na vprašanja, s katerimi se soočajo v času recesije na področju trga dela in gospodarskega razvoja. Že na samem začetku so se poslužili pristopa, ki v središče projekta postavlja ljudi. Raziskovali so, kako lahko srednje velika mesta ustvarjajo nove zaposlitvene možnosti, pripravijo delovno silo na vstop na trg in naslavljajo neujemanja med ponudbo dela in povpraševanjem po delavcih. V treh letih skupnih aktivnosti so razvili serijo orodij in instrumentov za učinkovitejši razvoj delovne sile, usmerjen k povpraševanju v kontekstu trajnostne gospodarske obnove in rasti v srednje velikih mestih. Ugotovitve nadnacionalnih dogodkov so spremenili v orodja in recepte za uspeh, da bi mestnim strokovnjakom pomagali razumeti sestavine in potrebščine, z uporabo katerih lahko pripomorejo k okrevanju…

oba stolpa3

Stolp, most, trg

12. 02. 2014

Maja Simoneti in Marko Peterlin

Te dni v javnosti odmevata ideji dveh županov o izgradnji stolpov. Na dveh skrajnih koncih države, v Lendavi in Kopru, želita župana še letos zgraditi stolp, fizično strukturo, ki bo postala nova zanimivost, in pritegnila številne obiskovalce. Želja pustiti pečat županovanja v podobi kraja ni nič nenavadnega. V čem je torej problem? Županske volitve so tradicionalno polne obljub o novih gradnjah in infrastrukturi. In vendar je med gradnjo nove komunalne infrastrukture, prenovo šole in gradnjo stolpa, precejšnja razlika. Gradnja stolpa ni stvar nuje, funkcionalnih potreb ampak vprašanje možnega. Ko mediji poročajo o kritičnih odzivih strokovnjakov in stroških gradnje, ki skrbijo prebivalce kar povprek pozabijo izpostaviti pomen načrtovanja teh novih zgradb v prostoru. Preden se spustimo v prerekanje o bizarnosti obeh idej, o veliki nevarnosti, da bosta dolgoročno degradirala…

Filozofska fakulteta_Ljubljana

Velikanski vsiljivci v naših mestih – fotoesej

12. 02. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Iván Tosics v spodnjem zapisu pripoveduje o srečanjih z giganti na svojih potovanjih na konference po Evropi, ki kot spektakularno oglaševanje zasedajo zidove mestnih stavb. Velikane, kot jih opisuje Tosics, seveda poznamo tudi pri nas. Primer takega oglaševanja je plakat, ki je poleti 2013 zasedal fasado Filozofske fakultete v Ljubljani. To je zgodba o njegovih spopadih z velikani in o tem, kaj je za njimi – včasih dobesedno – v Varšavi, Krakovu, Bukarešti in Budimpešti. Oktobra 2011 sem bil povabljen na konferenco v Varšavo. Organizatorji so zame rezervirali sobo v hotelu Metropol v središču mesta. Ko sem zvečer prispel tja sem posnel fotografijo, na kateri vidite dobro osvetljen velikanski plakat s štirimi lepo oblečenimi damami. Čeprav je fotografija precej temna, lahko opazite hotel za plakatom: ta modni oglas prekriva osem nadstopij fasade tega hotela. Moja soba…

IMAG5376

Map Jam v Ljubljani

11. 02. 2014

Tatjana Marn

Ljubljana se je na pobudo spletne strani Shareable pridružila petinpetdesetim mestom po svetu pri družnemu kartiranju praks souporabe. V oktobru smo se zbrali na t.i. »Map Jam«-u in v prostorih Inštituta za politike prostora v prijetnem vzdušju tri ure kartirali vse tovrstne vsebine v Ljubljani. Od projekta lahko pričakujemo globalni zemljevid praks souporabe, zaenkrat pa si lahko tu ogledate izdelane karte vseh udeleženih mest. Tako se je Ljubljana pridružila »Sharing Cities Network«, novoustanovljeni mreži za spodbujanje praks souporabe v mestih s pomočjo lokalnih partnerjev. Precejšen del našega druženja smo namenili razpravi o tem, kaj kartirati. Zedinili smo se, da naj bi šlo za skupinske aktivnosti z značajem solidarnostne, varčne uporabe, souporabe ali začasne uporabe stvari, znanja, informacij ali prostorov. Kartirane lokacije so pogosto javno dostopne, ne pa…

OdP-logo

Stroka zahteva spoštovanje izhodišč za prenovo prostorske in gradbene zakonodaje

11. 02. 2014

Maja Simoneti, za skupino Odgovorno do prostora!

Včeraj je skupina Odgovorno do prostora! pozvala predsednico vlade naj odločno zahteva od svojih ministrov, da spoštujejo Izhodišča za normativne spremembe urejanja prostora in graditve objektov, ki jih je vlada sprejela na seji, 14. novembra 2013. Izhodišča predstavljajo osnovo za celovito sistemsko prenovo krovne, pa tudi sektorske zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov. Namen prenove pa je z besedami vlade: »vzpostavitev bolj preglednega in učinkovitega delovanja in upravljanja vseh organizacij, procesov in vsebin na področju prostorskega načrtovanja, gradbenih dovoljenj, zemljiške politike itd.« Hkrati je skupina tudi pozvala ministra za kmetijstvo, da umakne sporni člen o gradnji na kmetijskih zemljiščih iz predloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Stroka že dalj časa, tako kot tudi sedanja vlada v Izhodiščih, opozarja, da je priprava novih…

URBACT Cities Delivering

Mesta uresničujejo lokalne akcijske načrte

10. 02. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kaj se zgodi, ko se Urbactov projekt zaključi? Katere konkretne rezultate je mogoče pričakovati po treh letih izmenjav in učenja na evropski ravni? Se akcijski plani, ki jih mesta razvijejo, dejansko uresničujejo ali končajo v predalih? Melody Houk, vodja projektov in kapitalizacije pri Urbact II, odgovarja na ta vprašanja. Program Urbact II si predvsem prizadeva podpirati evropska mesta pri razvijanju celostnih akcijskih načrtov za trajnostni urbani razvoj. Nadnacionalno povezovanje mestom, ki se spopadajo s podobnimi izzivi, omogoča deljenje izkušenj in praks, da se eno od drugega učijo, kako izboljšati lokalne politike. Toda Urbact ne zagotavlja sredstev niti za financiranje pilotnih projektov niti lokalnih akcijskih načrtov, ki nastanejo pri vseh projektnih partnerjih. Čeprav je bilo to zastavljeno že na začetku, se podporniki programa pogosto sprašujejo o njegovih zmožnostih…

pilot_projects Urbact

Srečanje ob zagonu novih pilotnih omrežij Urbact

03. 02. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Med 29. in 31. januarjem so v Parizu potekala uvodna srečanja novih pilotnih projektov, ki jih je nedavno potrdil nadzorni svet. Devet projektov se je Urbactovemu sekretariatu pridružilo na tridnevnem srečanju, na katerem so partnerje opremili z informacijami in orodji o programu ter jih seznanili s cilji in mejniki projektov. Urbact je tako prvič organiziral skupni uvodni sestanek za vse izbrane projekte. Dogodka se je udeležilo več kot 100 strokovnjakov iz 30 različnih mest iz več kot 15 držav EU. Partnerji 6 prenosnih pilotnih omrežij in 3 izvajalskih pilotnih omrežij so tako imeli možnost, da se spoznajo z Urbactovim programom in njegovimi aktivnostmi ter da v okviru obstranskih dejavnosti spoznajo svoje partnerje in začnejo z načrtovanjem izvajanja projektov. Prenosna pilotna omrežja so: 1. TUTUR – Začasna raba javnih prostorov kot načrtovalsko orodje Vodilni partner:…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt