januar 2014

Prvi mobilnostni center v Sloveniji

24. 01. 2014

Povzeto po MKM, spletna stran kolesarji.org

V Mariboru pod okriljem Mariborske kolesarske mreže nastaja prvi mobilnostni center v Sloveniji.  Mobilnostni center bo zagotavaljal podporno okolje za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti v Mariboru in okolici. Gre za večnamenski prostor, ki bo dolgoročno namenjen koordinaciji in aktivni promociji trajnostne mobilnosti. Zelo pomembni funkciji centra bosta koordinator za trajnostno mobilnost v mestu in popravljalnica koles, v njem pa bo mogoče dobiti tudi informacije in se udeleževati raznih dogodkov na temo trajnostne mobilnosti. Mobilnostni center Maribor je bil vzpostavljen v sklopu projekta TRAMOB, ki ga je vodila Mestna občina Maribor med letom 2010 in 2013. Kot podporno okolje za razvoj trajnostne mobilnosti bo odigral ključno vlogo pri promociji le-te, saj se nahaja na zelo frekventni lokaciji med železniško in avtobusno postajo ter središčem mesta. Glavne funkcije…

Za doseganje energetske učinkovitosti so ključni stanovalci

22. 01. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Veliko evropskih mest se spoprijema s vprašanjem, kako narediti socialna stanovanja energetsko učinkovitejša in bolj trajnostna, ne da bi se s tem stroški dvignili v nebo. Cities in Action for Social housing (CASH) je bilo Urbactovo omrežje, sestavljeno iz 11 evropskih mest in regij, ki se je posvečalo temu pomembnemu in kompleksnemu izzivu. Partnerska mesta niso iskala samo finančnih rešitev za energetsko učinkovitost, temveč so vzela pod drobnogled tudi tehnična vprašanja, pravne okvire, oblike uspešnega vodenja projektov, lokalno proizvodnjo energije in – zelo pomembno – participacijo stanovalcev. Utrecht želi doseči znatne energijske prihranke v socialnih stanovanjih Nizozemski Utrecht je zelo ambiciozen glede varčevanja energije v grajenem okolju. Mesto je hotelo že v letu 2013 biti klimatsko nevtralno. Da bi dosegli ta ambiciozni clij, so v obdobju 2010–2014…

Kaj se dogaja na evropskih trgih dela?

16. 01. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Ian Goldring je vodilni strokovnjak pri Urbactovem projektu JobTown in direktor organizacije ProjectWorks iz Bruslja. Nedavno se je udeležil tridnevne zimske šole “New Skills and Occupations in Europe: Challenges and Possibilities” (Nove veščine in zaposlitve v Evropi: izzivi in možnosti), ki jo je v Bruslju organiziral center za evropske študije Centre for European Studies. Spodaj objavljamo njegov zapis. Šola je gostila vrsto predstavnikov komisije in veliko visoko izobraženih udeležencev. Sam pa sem se trudil najti kaj uporabnega za naš projekt JobTown. In kaj sem od zimske šole, poleg nekaj res zanimivih pogovorov ob kosilu, odnesel? Govora je bilo o veliko temah, slišati je bilo nekaj zelo kakovostnih tehničnih informacij in zelo širok spekter vprašanj v zvezi z zaposlovanjem in veščinami. Nekatere informacije so bile sočne in duhovite, druge bolj puhle in tretje…

Objavljeni rezultati Urbactovih projektov – med njimi tudi dosežki Ljutomera v projektu Active Travel Network

10. 01. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Rezultati Urbactovih projektov, ki so se zaključili v letu 2013, so sedaj objavljeni v celoti. Projekti so bili financirani v okviru drugega poziva, potekali so od novembra 2009 do februarja 2013, ukvarjali pa so se z različnimi aspekti trajnostnega urbanega razvoja v evropskih mestih. Fizično in ekonomsko okolje je bilo v središču projektov ESIMeC (strategija za srednje velika mesta), OP-ACT (posledice upadanja prebivalstva), CASH (energetsko učinkovita stanovanja), EVUE (električna vozila), LINKS (zgodovinska mestna središča) in SURE (regeneracija ogroženih območij). Medtem ko so se Active Travel Network (hoja in kolesarjenje), Roma-Net (integracija Romov) in TOGETHER (socialna vključenost) osredotočali na življenja prebivalcev in skupnosti. Ljutomer, ki je bil partner v projektu Active Travel Network, je dosegel zelo dobre rezultate na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti.…

Profesor mag. Vladimir Braco Mušič (1930 -2014)

09. 01. 2014

Arhitekt in urbanist, zaslužni profesor Oddelka za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Odšel je profesor Mušič, starosta slovenskega urbanizma, neprecenljivi vir informacij in izjemno luciden sogovornik. Naše poti so se prekrižale jeseni leta 2009, ko smo ob Svetovnem dnevu Habitata v Cankarjevem domu organizirali odmevno okroglo mizo Kako s prostorskim načrtovanjem do pravičnejšega prostorskega razvoja?. Brez zadržkov je ostro komentiral razmere in spodbujal povezano delovanje stroke. Pozimi leta 2010 je podprl poziv stroke za spremembe v urejanju prostora in se z odra pridružil zbranim na posvetu Čas je za spremembe v urejanju prostora. Pozorno je spremljal  oblikovanje partnerstva Odgovorno do prostora! in naše posamezne aktivnosti. Posebej so ga zanimali urbani sprehodi Jane's Walk, organizirani v spomin mednarodne legende sodobnega urbanizma Jane Jacobs, ki smo jih v Sloveniji začeli organizirati leta 2011. Imel jo je priložnost osebno spoznati in ponašal…

Kako lahko mesta pripomorejo k zmanjšanju podnebnih vplivov

07. 01. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Mestne oblasti po vsej Evropi se zavedajo rastoče potrebe po manjši porabi energije in zmanjšanju emisij CO2. Kako lahko začnejo prehod k čistejšemu, bolj trajnostnemu okolju? Ta izziv so si postavili organizatorji tretjega in zadnjega Urbactovega izobraževalnega seminarja za izvoljene politične predstavnike, ki je med 2. in 4. decembrom potekal v Bruslju. Seminar z naslovom »Kako lahko naredimo naša mesta bolj trajnostna?« je izhajal iz predhodnih izobraževanj, z vprašanjem urbanega razvoja v središču. Prvi seminar, aprila, se je osredotočal na celostni pristop k projektom z vključevanjem različnih nivojev državne oblasti. Septembrski seminar pa je poudarjal vključenost širše javnosti v razvojni proces. Čeprav je bilo delo na seminarjih včasih zapleteno zastaviti, je bil osrednji namen vseh treh seminarjev preprost: dati lokalnim politikom znanje, potrebno za bolj…

URBACT razglasil nova pilotna omrežja

06. 01. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako lahko evropska mesta maksimalno izkoristijo sodelovanje v Urbactovih projektih? To vprašanje bosta naslovili dve novi iniciativi v ločenih pilotnih omrežjih. Ena je namenjena podpori mestom pri uresničevanju lokalnih akcijskih načrtov, druga pa se osredotoča na širjenje dobrih praks. Obe iniciativi bosta zastavili izhodišča za Urbact III, saj si program želi izkoristiti bogate izkušnje, zbrane doslej. Omrežja za izvajanje projektov … Mesta, vključena v Urbact II, so doslej sodelovala pri oblikovanju lokalnih podpornih skupin in lokalnih akcijskih načrtov – nato pa so te načrte uresničevala brez nadaljnje pomoči. Ideja novih (izvajalskih) pilotnih omrežij je podaljšati trajanje Urbactovih projektov tudi v fazo izvajanja. Novo programsko obdobje 2014–2020 je pred nami in Evropska komisija je že potrdila podporo, ki jo bo Urbact III nudil mestom pri uresničevanju…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Mesta in krožno gospodarstvo – Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja

Vabimo vas na konferenco, ki bo 19. oktobra 2017 potekala v Mariboru. Z njo želimo poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Seznanili se bomo s prizadevanji vlade in ministrstev ter Mestne občine Maribor. Tuji strokovnjaki in praktiki bodo predstavili nove urbane prakse, ki pomembno prispevajo k prehodu mest v krožno gospodarstvo in pri katerih ključno vlogo igrajo prebivalci mest in skupnosti.

Popoldanski del dogodka bo v znamenju programa URBACT. Spoznali bomo nagrajene dobre prakse iz Kranja in Ljubljane ter si pobliže pogledali možnosti sodelovanja pri razpisu za prenosna omrežja, ki bo objavljen kmalu.

Krožno gospodarstvo temelji na načelu, naj se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, medtem ko naj bo količina odpadkov čim manjša. Upošteva gospodarske, okoljske in družbene stroške, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem virov. Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik ter zadeva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja.

Sodobna mesta se vse bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati prehod v krožno gospodarstvo. Na eni strani se v mestih razvijajo nove prakse, ki izrazito doprinesejo k zmanjševanju človeškega okoljskega odtisa, hkrati pa lahko mesta s svojo urbano politiko pomembno pospešijo prehod v krožno gospodarstvo. Ne nazadnje pa v mestih prebiva več kot polovica svetovnega prebivalstva, kar še dodatno poudarja pomen prehoda v krožno gospodarstvo na ravni mest. Mesta so tudi smiselne enote za ustvarjanje zaključenih krogov pri upravljanju z viri.

Prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna.

Prijavite se tukaj in se pridružite predstavnikom iz državne, regionalne in lokalne uprave, strokovnjakom nevladnega sektorja, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter praktikom s področja razvoja novih praks. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato s prijavo pohitite.

VEČ …

Dogodek organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT.

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem v obe smeri.

Foto: www.preplanina.si

Več dogodkov
Napovednik Trajekt