januar 2014

Kolesarjenje v naravi prepovedano?

31. 01. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Bo izdajanje vodnikov za kolesarjenje v naravi nezakonito? Osnutek novele zakona o ohranjanju narave zdaj na novo ureja tudi vožnjo s kolesom v naravi. Ne tako, kot bi si želeli gorski kolesarji, saj jih še vedno enači z vozniki motornih vozil, nalaga jim strožje kazni in prepoveduje tiskanje knjig in vodnikov o kolesarjenju v naravi. […]

Kakšna bo končna podoba Slovenske?

24. 01. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Dali Slovenski, vzeli Litijski cesti Pred današnjo sejo mestnega sveta je ljubljanski župan pripravil kar 40 dopolnil k rebalansu proračuna za letošnje leto.  Župan Zoran Janković je pred sejo mestnega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali predlog rebalansa proračuna za letošnje leto, pripravil dopolnilo, s katerim v proračun vnaša dodatnih 500.000 evrov za dokončno ureditev […]

Vlada zmanjšala sredstva za kolesarsko infrastrukturo

17. 01. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Financiranje kolesarske infrastrukture ogroženo! Slovenska kolesarska mreža (SKM) je 17.1.2014 na predsednico Vlade RS, go. Alenko Bratušek, vršilca dolžnosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Uroša Čuferja ter na direktorje dvanajstih regionalnih razvojnih agencij naslovila odprto pismo v zvezi z vsebino osnutka predloga razdelitve sredstev v finančni perspektivi Evropske unije 2014-2020, ki jo je […]

Nova priložnost za MAKS

10. 01. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Kuvajtčan kupil Kanglerjevo gradbeno jamo »Prodali smo znamenito luknjo,« je triumfalno sporočil mariborski župan Andrej Fištravec. Gradbeno jamo na parceli, kjer je bivši župan Franc Kangler načrtoval Mariborsko kulturno središče (Maks), je Fištravec prodal za 610.000 evrov, kar je skoraj štirikrat manj, kot je zanj odštela občina. »V Maksovi luknji bo stala mednarodna univerza – ameriška ali kanadska, […]

Prihodnost so participativni proračuni

03. 01. 2014

Tedenski pregled objav v medijih

Ko občani odločajo o porabi javnega denarja Medtem ko v glavnem mestu ni videti, da bi se med občani pojavile širše težnje po vključitvi v odločanje o porabi občinskega denarja, so v Mariboru predlog statuta, ki bi to omogočal, že poslali na mestni svet. O njem bodo svetniki v drugem največjem slovenskem mestu menda razpravljali […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt