december 2013

Lokalno je tudi bolj trajnostno

20. 12. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Novo tematsko poročilo “Delivering” (dostavljanje oz. distribucija), nastalo v okviru projekta Sustainable Food in Urban Communities, raziskuje načine razdeljevanja, deljenja in oskrbe z lokalno hrano znotraj mesta. Poročilo obravnava bolj trajnostne in ogljično manj intenzivne sisteme distribucije hrane, ki dajejo boljše priložnosti lokalni pridelavi, omogočajo neposredne povezave med ponudbo in povpraševanjem po trajnostni hrani, lajšajo prehod od obstoječih distribucijskih akterjev na trgu k večji vzdržnosti in nižji ogljični intenzivnosti, ter spodbuja nastanek novih akterjev (prehrambnih podjetij, trgovin itd.) in drugih lokalnih iniciativ (tržnice, nakupne skupine, omrežja, transparentnost v prehrambni verigi itd.) Tri soodvisne perspektive 1. Vladovanje, sinergije in lokalni sistem – kako lahko pomnožimo obetavne prakse distribucije hrane, razvijemo sinergije,…

Mesta za ljudi

19. 12. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Razprava o planiranju mest se mora od fizičnih struktur preusmeriti k ljudem, ki v njih živijo, je prepričana Camilla van Deurs, ena od partnerjev danskega arhitekturnega biroja Gehl Architects, ki po vsem svetu aktivno uresničuje svojo vizijo ustvarjanja prožnih prostorov, v katerih je prijetno živeti danes in so trajnostni za jutri. Kot pravi Camilla van Deurs, obstajajo tri ključna vprašanja, s katerimi se je treba spopasti v kontekstu te preusmeritve ­– to je vloga prostorskih planerjev in arhitektov pri planiranju mest, ki so ljudem pomembna, pri spodbujanju javnega zdravja in pri trajnosti. »Ali lahko izmeriš, kaj ti je pomembno?« se sprašuje. »Izmerimo lahko mnogo statistik, toda, kaj pa resnično vemo o ljudeh? Pri Gehl Architects nas zanima, zakaj so nekateri prostori za ljudi zelo nezanimivi in zakaj so drugi zelo privlačni, navdihujoči in živahni.« Biro Gehl…

Županja o zaposlovanju mladih v španskem Avilesu

19. 12. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Urbactov projekt Jobtown raziskuje, kako lahko mesta ustvarjajo priložnosti za mlade. Španski Aviles je eden od enajstih partnerjev projekta. Županja Avilesa – Pilar Varela je projektu posvetila veliko pozornosti in podpore, junija se je udeležila tudi Jobtownove mednarodne delavnice. V intervjuju, ki ga je opravil Ian Goldring, vodilni strokovnjak projekta Jobtown, je povedala »kako se je zaposljivost v Avilesu v zadnjih letih spremenila in katere strategije so ubrali v spopadanju z nezaposlenostjo mladih« kot tudi, kaj pričakuje od projekta Jobtown in Urbactove metode. Aviles s približno 90.000 prebivalci je severno špansko mesto, ki je bilo tradicionalno močno industrijsko in se je sedaj preusmerilo v storitvene dejavnosti, kljub temu pa je precej industrije ohranilo. 8400 prebivalcev je brezposelnih. Ker je mesto manj izpostavljeno dogajanju v gradbenem sektorju ostajajo…

Živa dvorišča kot akterji urbanih sprememb

12. 12. 2013

Medtem ko se v Mariboru v okviru projekta Živa dvorišča odvija čarobno Vilinsko mesto, v Berlinu poteka uvodno srečanje udeležencev novega programa Robert Bosch fundacije Actors of urban change, ki se ga je udeležilo izbranih 13 skupin iz 12 držav Evrope, med njimi tudi ekipa, ki povezuje sektorje delovanja Živih dvorišč Maribora – društvo Hiša!, iniciativo arhitektov Mi:Za, Univerzo v Mariboru – Oddelek za arhitekturo in Mestno občino Maribor – Projektno pisarno. Gre za nov program Robert Bosch fundacije, ki želi spodbudit medsektorsko povezovanje na lokalnem nivoju in s tem povečati domet in posledice posameznih obstoječih iniciativ teh mest. Udeleženci predstavljajo enostavne a efektne rešitve lokalnih problemov, pa naj so to socialni, prostorski ali infrastrukturni, in ob pomoči priznanih mentorjev poskušajo povezati javne in privatne sektorje ter tako…

Urbani razvoj in kultura v globalnem Seulu

12. 12. 2013

Blaž Križnik

Seul je starodavna korejska prestolnica in glavno mesto Južne Koreje. O Seulu kot o prestolnici lahko govorimo dobesedno, saj je bilo mesto do japonske okupacije v začetku 20. stoletja središče dinastije Yi, ki je od tam skoraj 600 let vladala korejskemu polotoku. Po koncu korejske vojne in razdelitvi Koreje je mesto postalo ne le družbeno, gospodarsko, kulturno in politično središče Južne Koreje, ampak tudi eden pomembnih simbolov avtoritarnega režima generala Parka Chung-heeja in njegove politike hitre gospodarske rasti. Kultura z urbanim razvojem takrat veliko skupnega ni imela. Po svetu je Seul postal znan kot »čudež na reki Han«, saj se je v vsega nekaj desetletjih iz v vojni popolnoma uničenega mesta z nekaj sto tisoč prebivalci razvil v desetmilijonsko metropolo, ki spada med najgosteje naseljena svetovna mesta. Hiter razvoj Seula v drugi polovici 20. stoletja je…

Je zdravstvena oskrba za mesta nujno strošek?

05. 12. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

V časih varčevanja in staranja prebivalstva smo navajeni o zdravstvenih storitvah razmišljati kot o velikem porabniku sredstev. Kaj pa, če kovanec obrnemo? Kaj če bi zdravstvena oskrba postala motor rasti, ki bi podjetjem nudil poslovne priložnosti, mestom pa službe in blagostanje? Projekt 4D Cities išče pametnejše načine zagotavljanja zdravstvene oskrbe in poslovne priložnosti, ki jih ta lahko ustvari. V njem sodeluje osem evropskih mest: Igualada (Španija), Leeds (Velika Britanija), Novara (Italija), Tartu (Estonija), Plunge (Litva), Jena (Nemčija), Baia Sprie (Romunija) in Eindhoven (Nizozemska). V nadaljevanju predstavljamo cilje in izzive projektnih partnerjev za naslednjih nekaj mesecev.  Do ugodnejših rešitev s pametno tehnologijo Projekt 4D Cities, ki je sedaj v fazi realizacije, stavi na ugodnejše rešitve s pomočjo pametnih tehnologij. Medtem ko je ponudba…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt