december 2013

Za ceste namesto za železnico

20. 12. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Ceste bi lahko krpali z denarjem železničarjev Po sprejetem rebalansu državnega proračuna za prihodnje leto in proračuna za leto 2015 je tudi uradno potrjeno, da bo morala Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) prekiniti postopke na 709 investicijskih projektih in ustaviti dela na 32 odprtih gradbiščih. Državni zbor je upravljavcu približno 6000 kilometrov državnih cest […]

Gradnja Stožic sumljiva

13. 12. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Stožice, veliki mestni projekt na šibkih temeljih Nadaljuje se preiskava suma nepravilnosti pri gradnji Stožic. Fokus preiskovalcev pa je tokrat usmerjen v nezakonito pomoč mestnih podjetij in zavodov pri financiranju projekta. Ko je zmanjkalo sredstev občinskemu hišnemu gradbincu, so morala pomagati mestna podjetja. Za razumevanje finančnih zapletov pri realizaciji projekta Stožice je treba pogledati zgodovino projekta. Začelo […]

Zakaj Slovenija ne vlaga v prometno infrastrukturo?

06. 12. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Na zemljevidih smo, denarja pa ne znamo porabiti Pri umeščanju na evropske prometne zemljevide je bila Slovenija doslej izjemno uspešna, tudi ob najnovejši reorganizaciji bo ostala tako na baltsko-jadranskem kot mediteranskem koridorju. Precej manj pa je bila uspešna pri črpanju evropskega denarja. Na 14. kolokviju o asfaltih in bitumnih je Matjaž Vrčko z ministrstva za […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt